Impro ekipa Žilava Gora
Začel se je lep sončen petek. Dijaki ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča so se odpravljali na drugo finalno tekmo šolskega državnega prvenstva v gledaliških improvizacijah - ŠILA, v Ljubljano. Po prvi finalni tekmi (finale sestavljata dve tekmi) smo vodili naše nasprotnike z Gimnazije Bežigrad Ljubljana za 1,5 točke, kar je lepa prednost, ni pa nedosegljiva...
Ko sem kot mentor stopil na avtobus, ki je peljal naše improvizatorje in njihove »navijače« proti Ljubljani, sem začutil prekrasno, sproščeno, »nabrito« vzdušje, kakršno krasi naše dijake/improvizatorje že celo leto, in skozi glavo mi je šinilo: »Danes ne moremo izgubiti!«
In res: predstavo smo začeli z zelo domiselnim uvodnim predstavitvenim skečem, ki je edini vnaprej pripravljeni prizor, s katerim se ekipi predstavita - in poželi velik aplavz publike.
In začel se je tekmovalni del. Že pred tekmo so sodniki izžrebali discipline, ki jih bosta ekipi morali odigrati. GFML-jevci smo začeli z disciplino Čustveni virus, kjer gostitelj sprejema goste, ki prihajajo na zabavo vsak v svojem čustvu in z njim »okuži« še ostale »žurerje«. Naši dijaki so bili odlični in dobili oceno publike 4,8 (od možnih 5,0)! V naslednji disciplini Didaskalije, kjer igralca na odru govorita drug drugemu kaj naj počneta, smo od publike dobili še višjo oceno - tik pod maksimumom: 4,9.
Sledila je tretja disciplina Prosti prizor. Publika je določila stavek: »A Ciril še ne gre v penzijo?«, ki ga morajo dijaki smiselno ponavljati v prizoru. Naši dijaki so uprizorili nadvse duhovit prizor na bencinski črpalki, kjer se je zgodilo skoraj vse - Ciril pa je na koncu obležal za pultom in ni hotel slišati nič o penziji ...
Po oceni za ta prizor, ki je bila (spet) ogromnih 4,8, je bilo že jasno, da smo na pragu sámega vrha.
A vseeno je bilo treba odigrati še zadnjo disciplino Pisalni stroj, kjer pisatelj »piše« zgodbo, ki jo pred nami improvizatorji igrajo. Naslov, ki ga je določila publika, je bil: »Gore se dvigajo v nebo«, literarni žanr, v katerem so zgodbo pripovedovali, pa je bil »knjiga za samopomoč«. In naši dijaki improvizatorji so še zadnjič zablesteli in zažareli v vsem svojem sijaju in z iskricami v očeh dobili od publike ogromnih 4,9 točk, ter gladko, s celimi tremi točkami razlike zmagali še drugo tekmo in slavje se je lahko začelo!
Prekrasno je gledati srečne, duhovite, vesele in življenjske rádosti polne mlade ljudi, ki se veselijo neverjetnega uspeha - 14. junija se je pisala zgodovina: dijaki, ki so prvič nastopili v državnem tekmovanju, so pometli z vso konkurenco in končali tekmovanje brez poraza!
Kot mentor sem le stežka zadrževal solze, ko sem videl, kaj smo v resnici dosegli, predvsem pa, kako so se naši dijaki veselili tega uspeha, ki so si ga popolnoma, popolnoma zaslužili!
Zadnji dve leti, odkar smo se pripravljali na to tekmovanje, smo se na vajah ves čas imeli zelo lepo, se zabavali, si verjeli in zaupali. In prišli do vrha - do najvišjega vrha!
Pravzaprav ni nobeno naključje, da smo v improvizacijah najboljša Gimnazija v Sloveniji, saj se imamo radi, se spoštujemo in imamo tudi najboljšo možno podporo vodstva šole, hvala ravnatelju Francu Čušu in pred njim Zvonku Kustecu.
Bravo Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, bravo mladi improvizatorji, bravo radost do življenja in živele počitnice!
Nadvse ponosen mentor Gorazd Žilavec in somentorica Maša Žilavec.