V Sloveniji potrdili najdbo škodljivega hrošča, ki napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) obvešča, da je bil v okviru programa preiskave v Sloveniji prvič najden japonski hrošč. Ker je v Evropski uniji uvrščen na seznam karantenskih škodljivcev rastlin, je treba v primeru najdbe izvajati predpisane ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja.

Japonski hrošč (Popillia japonica) je bil najden v feromonski pasti na avtocestnem počivališču Lukovica, kamor je bil verjetno zanesen z vozilom z območja v severni Italiji, kjer je ta škodljivec razširjen.

Japonski hrošč izvira iz severovzhodne Azije, od koder je bil zanesen v Ameriko in Evropo. Razširjen je v Piemontu in Lombardiji v Italiji ter v kantonu Ticino v Švici, od tam pa se s pomočjo vozil, kot so kamioni, osebni avtomobili, vlaki ali letala, redno prenaša kot slepi potnik na druga območja. Posamezne hrošče so že večkrat našli v feromonskih pasteh tudi drugod po Italiji, v Švici in Nemčiji.

Škodljivec napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Hrošči objedajo listje, cvetove ali plodove vinske trte, koruze, češnje, breskve, nektarine, jablane, leske, aktinidije, fižola, soje, javorja, bresta, lipe, divjega kostanja in še številnih drugih rastlin. Ličinke so v zemlji, kjer delajo škodo z objedanjem predvsem na koreninah travne ruše. Hrošči se na nova območja pogosto zanesejo kot slepi potniki v vozilih, iz katerih izletijo, ko se vozilo ustavi, ter tam poiščejo gostiteljske rastline.

Spada v skupino 20 najpomembnejših karantenskih škodljivih organizmov

Japonski hrošč v EU spada v skupino 20 najpomembnejših karantenskih škodljivih organizmov, zato je treba vsako leto izvajati program preiskave za ugotavljanje njegove navzočnosti na ozemlju vseh držav članic EU. Vsaka država mora imeti pripravljen tudi načrt izrednih ukrepov za primer izbruha škodljivca.

V Sloveniji izvajajo program preiskave strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije, sodelujejo pa tudi oddelki za varstvo rastlin Kmetijsko gozdarskih zavodov Nova Gorica, Novo mesto in Maribor ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Namen preiskave je, da se čim bolj zgodaj ugotovi morebitna navzočnost tega škodljivca, saj je le z zgodnjim ukrepanjem možno preprečiti njegovo nadaljnje širjenje.

Ugotavljanje navzočnosti se izvaja s pomočjo feromonskih pasti, ki so postavljene na lokacijah, kjer bi lahko prišlo do vnosa hroščev. To so predvsem počivališča ob avtocestah, kjer se ustavljajo vozila z območij v Italiji, kjer je razširjen japonski hrošč, ter tudi letališča. Strokovnjaki te pasti redno pregledujejo. Med pregledom so v pasti na počivališču Lukovica odkrili hrošča ter v laboratoriju potrdili prvo najdbo tega škodljivca.

UVHVVR je že v letu 2023 pripravila načrt izrednih ukrepov za japonskega hrošča. V skladu s tem načrtom so na počivališču Lukovica strokovnjaki že postavili dodatne feromonske pasti, da bi ugotovili, ali so na tej lokaciji še navzoči hrošči. Obenem bodo pregledali tudi okolico v krogu enega kilometra na morebitno navzočnost hroščev ali poškodb na rastlinah. V primeru nadaljnjih najdb bo treba določiti razmejeno območje, v katerem se bodo izvajali ukrepi izkoreninjenja.

Prebivalci naj bodo pozorni na morebitno navzočnost japonskih hroščev ter na poškodbe na rastlinah, ki bi jih lahko povzročili, in vsak sum takoj javijo UVHVVR.