Na Zg. Krapju se je pričel 68. praznik Občine Ljutomer
S slovesnostjo, ki je potekala točno sto let po smrti Josipa Karba, narodnega buditelja, promotorja slovenstva in ustanovitelja gasilstva na Murskem polju, soustanovitelja Ljutomerske posojilnice, pisatelja in posestnika z Zgornjega Krapja se je pričelo letošnje praznovanje Občine Ljutomer.
Slovesnost v spomin na Josipa Karba
Prvi dogodek v sklopu praznovanj ob 68. prazniku Občine Ljutomer se je odvil na Zg. Krapju pred gasilskim domom oz. vizavi domačije, v kateri je na prehodu devetnajstega v dvajseto stoletje s svojo veliko družino živel Josip Karba (14. marec 1854 - 26. julij 1924), katerega lik in delo je v čas in prostor odlično umestil glavni govornik na proslavi, častni občan Občine Ljutomer dr. Miran Puconja: »Josip Karba je bil za svoj neverjetni potencial absolutno preskromen in izjemno vesel sem, da končno govorimo tudi o njem, o velikanu, o izjemno dobrem človeku, usmerjenem k sočloveku, k družbi«.
Slovesnosti, ki je bila bogato obiskana, se je poleg množice domačih in okoliških gasilcev, Josipovih sorodnikov, ljutomerskega župnika Gorana Merice, predsednice krajevne skupnosti Cven Sare Vinkovič in podžupana Janka Špindlerja udeležila tudi županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba. Kot je dejala ob robu dogodka, »sem iskreno ponosna na vse, ki so se in ki se še vedno na prostovoljni ravni ukvarjajo s stvarmi, ki so pomembne za širšo skupnost. To je največ. Zato za stvar stopimo in drž´mo fküp tudi v prihodnje, samo povezani bomo uspeli prebroditi čase, v katerih smo«. Da naj bomo ponosni na prleške korenine in jezik je opozoril tudi domačin Marjan Kardinar, sicer župan občine Dobrovnik, ki se, kot pravi, najraje vrača »domov, na Krapje, ker kljub temu, da sem šel po svetu, ostajam kleni Prlek, kleni Krapenčan«.
Na slovesnosti zazvenela tudi Josipova beseda, ki jo je interpretiral njegov prapravnuk
Poleg osrednjega govora, recitacij in glasbenih vložkov Josipovih potomcev, ansambla Fekonja (Miha, Jan, Kaja, Anja Fekonja), je na slovesnosti zazvenela tudi Josipova beseda. Interpretiral jo je njegov prapravnuk Dejan Karba. O gasilstvu, ki ga je Josip pred dobrimi stodesetimi leti organiziral na Murskem polju in kjer je zahteval poveljevanje v slovenski, ne nemški besedi, je Josip Karba nekoč zapisal: »Najbolje so se pa ljudje začeli zavedati naroda, kadar se je v Ljutomeru vršil prvi slovenski tabor, iskra narodnosti pa je takrat tudi v pisca teh vrstic priletela. Ogromno prostega ljudstva se je leta 1868 nakupičilo v logu za mlinom in te se je ljudem po raznih govornikih povedalo, kaj da so, da morajo biti dobri državljani, pridni Slovenci in vztrajni katoličani. Taki je pač bil začetek za narodno zavest in prebujo. Vrli možje so stopili na delo v ospredje, kot vodilna oseba se je pa pokazal g. Ivan Kukovec, kateri je začel naporno delo, če prav se je pečal v začetku s poljedeljstvom, sam je hodil za plugom.
Za trg Ljutomer se je gasilno društvo v letu 1879 ustanovilo, ker pa je večkrat ogenj divjal v okolici po Murskem polju, se je bilo treba vprašati kako tja priti in misel za gasilno društvo se je nagojila okrog leta 1882 in do leta 1892 se je iznašel pravi odgovor, kako bode to najlažje: tako, da se daruje denar občin v vsako gasilno društvo. Okrajna skupščina s sedežem v Ljutomeru je dne 20. merca leta 1892 v svoji seji sklenila, da gasilno društvo, katero se bode letošnje leto osnovalo v našem okraju, dobi podporo prvo leto 400 kron, vsako drugo pa 300 kron. Ker je bivalo v okolici že narodno prebujeno ljudstvo po vaseh, po občinah, se je tako v teku enega leta ustanovilo pet gasilskih društev in sicer prvo v občini Cven z štirimi oddelki: prvi oddelek je zavzel Cven, drugi oddelek Zgornje Krapje, tretji oddelek Mota in četrti oddelek Spodnje Krapje. Nadalje se je ustanovilo društvo pri Sv. Križu, v Lukavcih, Klučarovcih in v Pristavi - Stročja vasi. Kasneje še so se ustanovila gasilna društva v Cezanjevcih, Bučečovcih, Iljaševcih, v Veržeju, Noršincih-Babincih, Grlavi-Banovcih, Bunčanih, Stari novi vesi. Vsako društvo ima povelni jezik slovenski in poveljstvo samo za sebe. Ker pa je v teku enega leta trebalo združitve, tako se je pokazalo, se je ustanovila Zveza prostovoljnih gasilnih društev v političnem okraju Ljutomer, da tako ležej skupno delujejo ob ognju«.
Ob zvokih Ansambla Fekonja se je druženje nadaljevalo pod večer, za okusno kulinariko so poleg domačink, ki so spekle odlične ajdove krapce in slastno pecivo poskrbeli Severjevi iz Cvena, za odlično vinsko kapljico se organizatorji zahvaljujejo Termam Banovci in Radenski.
Foto: Sara Vinkovič
