Večerja z dedkom Mrazom
V radenskem DOSOR-ju o šegah
Dedek Mraz
Na večer 30. decembra je ob večerji v jedilnici DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, stanovalke in stanovalce obiskal tretji dobri mož decembra – dedek Mraz. V njegovem spremstvu sta bila palček Smuk in harmonikar Stanko Ilješ. Ob svojem obisku so vse prisotne opomnili na šege in navade ob vsakokratnem izteku starega ter prihodu novega leta.
Tako je dedek Mraz opomnil, da je povsod po svetu prehod iz starega leta
v novo povezan s petimi elementi: čiščenjem, očiščevanjem,
spovedovanjem grehov, preganjanjem in izganjanjem demonov in zla;
gašenjem in ponovnim prižiganjem vseh ognjev; obhodi našemljencev, ki
predstavljajo rajnike in obrednim pričakovanjem prihoda duš prednikov
nazaj v domove, kjer jih pogostijo, po prazniku pa pospremijo do rek,
jezer, morja ali kam drugam; boji med dvema nasprotnima skupinama ljudi;
končno pa še s presledkom v obliki karnevala, ko je vse običajno
postavljeno na glavo in ki ga spremlja orgastično vedenje udeležencev
(na primer veseljačenje na plažah Cope Cabane v Rio de Janeiru).
Vse to je bilo že od nekdaj, od pradavnih časov naprej, v navadi tudi v času okrog zimskega kresa, saj iz različnih razlogov, kot vemo, novoletne šege niso vezane niti na prvi januar niti na en sam dan. Kristjani so v samem začetku praznovali 6. januarja, na Tri kralje. Šele od sredine 4. stoletja dalje so imeli 25. december za Kristusov rojstni dan in hkrati začetek novega leta, vse do Treh kraljev, pa tudi v obratni smeri v adventni čas, s katerim se pravzaprav začenja vsako novo cerkveno leto. Leta 1582 je papež Gregor XIII. uvedel koledar, ki ga od tedaj poimenujemo »gregorijanski koledar« in se po njem ravnamo še danes. A zmedo z novoletnim praznovanjem je leta 1691 zaključil papež Inocenc XII., ki je za kristjane določil 1. januar kot začetek novega leta.
V času adventa je že od nekdaj poznano Miklavževo obdarovanje otrok. Sveti Nikolaj, ki mu na Slovenskem navadno pravimo Miklavž, je gotovo eden najbolj priljubljenih svetnikov, saj ima na Slovenskem kar 116 cerkva. Je tudi zavetnik škofije v Novem mestu, Murski Soboti ter nadškofije oziroma metropolije v Ljubljani.
Miklavž, ki ima svoj god 6. decembra, je svoj pomen v Evropi učvrstil s tem, da se je povezal in prepletel z vrsto poganskih šeg, po zaslugi Holandcev pa je zašel tudi v Ameriko, kjer je iz njega nastala nova podoba o Božičku, vendar povsem drugačnem, kot ga je bila vajena Evropa. A ni minilo dolgo, ko se je ameriški Božiček, ki je od Miklavža sprejel vrsto pomembnih lastnosti, in tudi ime, vrnil v Evropo, seveda najprej v Anglijo, kot Santa Claus, k nam pa kot ameriški Božiček, »rdeči Coca-cola možiček« po letu 1991.
Naš Miklavž, sveti Nikolaj, je zavetnik mornarjev, trgovcev, študentov, mlinarjev, pekov, mesarjev, pisarjev, tkalcev, odvetnikov, lekarnarjev, voskarjev, delavcev v kamnolomu, krojačev, tatov, beračev ter mladih deklet, ki si želijo moža; nevest, ki se priporočajo za srečno poroko; kot tudi žena, ki si želijo otrok.
V Rusiji je ta svetnik vsem verujočim najbolj v časteh, saj mu je v vsakem mestu posvečena vsaj ena cerkev. Toda ne le med pravoslavci, čaščen je tudi med muslimani in poganskimi plemeni onkraj Urala, kjer so mu v spremstvo dodali še severne jelene, kar je dandanes najbolj značilno za Božička ali v Rusiji pri sprevodu dedka Mraza.
Prav tega dedka Mraza pa poznamo tudi na Slovenskem. Vendar naš dedek Mraz, skupaj z babico Zimo, domuje v Kekčevi deželi pod očakom Triglavom in z njim ne prihajajo le jeleni, pač pa tudi druge gozdne živali ter značilne osebe iz Kekčevih povesti: Kekec, Mojca, Rožle, Tinkara, teta Pehta in hudobni Bedanec, pa prijazna Kosobrin ter Brincelj, kot tudi očak Vitranc. Občasno so v njegovem spremstvu tudi snežinke, pa dobre vile in škratje oziroma palčki.
Običajno dedek Mraz, tako kot Miklavž in Božiček, obdari pridne otroke z darili. Tako je stanovalke in stanovalce DOSOR-ja, skupaj z dedkom Mrazom, obiskal palček Smuk ter vsem podaril bombončke. S tem jih je pravzaprav nagradila vodja restavracije Andreja Klemenčič. Je pa ob palčku Smuku v spremstvu bil še tudi harmonikar Stanko, ki je vse razveselil s svojim instrumentom in petjem že velikokrat v iztekajočem letu 2011. Prisrčno so mu zaploskali z željo, da jih bo s svojo harmoniko obiskal ter razveselil še velikokrat v letu 2012. Dedek Mraz pa je ob slovesu vsem voščil: » Naj Vam novo leto prinese vse tiste radosti, ki si jih sami srčno želite ! Naj bo vsem SREČNO LETO 2012 !!!«
Vse to je bilo že od nekdaj, od pradavnih časov naprej, v navadi tudi v času okrog zimskega kresa, saj iz različnih razlogov, kot vemo, novoletne šege niso vezane niti na prvi januar niti na en sam dan. Kristjani so v samem začetku praznovali 6. januarja, na Tri kralje. Šele od sredine 4. stoletja dalje so imeli 25. december za Kristusov rojstni dan in hkrati začetek novega leta, vse do Treh kraljev, pa tudi v obratni smeri v adventni čas, s katerim se pravzaprav začenja vsako novo cerkveno leto. Leta 1582 je papež Gregor XIII. uvedel koledar, ki ga od tedaj poimenujemo »gregorijanski koledar« in se po njem ravnamo še danes. A zmedo z novoletnim praznovanjem je leta 1691 zaključil papež Inocenc XII., ki je za kristjane določil 1. januar kot začetek novega leta.
V času adventa je že od nekdaj poznano Miklavževo obdarovanje otrok. Sveti Nikolaj, ki mu na Slovenskem navadno pravimo Miklavž, je gotovo eden najbolj priljubljenih svetnikov, saj ima na Slovenskem kar 116 cerkva. Je tudi zavetnik škofije v Novem mestu, Murski Soboti ter nadškofije oziroma metropolije v Ljubljani.
Miklavž, ki ima svoj god 6. decembra, je svoj pomen v Evropi učvrstil s tem, da se je povezal in prepletel z vrsto poganskih šeg, po zaslugi Holandcev pa je zašel tudi v Ameriko, kjer je iz njega nastala nova podoba o Božičku, vendar povsem drugačnem, kot ga je bila vajena Evropa. A ni minilo dolgo, ko se je ameriški Božiček, ki je od Miklavža sprejel vrsto pomembnih lastnosti, in tudi ime, vrnil v Evropo, seveda najprej v Anglijo, kot Santa Claus, k nam pa kot ameriški Božiček, »rdeči Coca-cola možiček« po letu 1991.
Naš Miklavž, sveti Nikolaj, je zavetnik mornarjev, trgovcev, študentov, mlinarjev, pekov, mesarjev, pisarjev, tkalcev, odvetnikov, lekarnarjev, voskarjev, delavcev v kamnolomu, krojačev, tatov, beračev ter mladih deklet, ki si želijo moža; nevest, ki se priporočajo za srečno poroko; kot tudi žena, ki si želijo otrok.
V Rusiji je ta svetnik vsem verujočim najbolj v časteh, saj mu je v vsakem mestu posvečena vsaj ena cerkev. Toda ne le med pravoslavci, čaščen je tudi med muslimani in poganskimi plemeni onkraj Urala, kjer so mu v spremstvo dodali še severne jelene, kar je dandanes najbolj značilno za Božička ali v Rusiji pri sprevodu dedka Mraza.
Prav tega dedka Mraza pa poznamo tudi na Slovenskem. Vendar naš dedek Mraz, skupaj z babico Zimo, domuje v Kekčevi deželi pod očakom Triglavom in z njim ne prihajajo le jeleni, pač pa tudi druge gozdne živali ter značilne osebe iz Kekčevih povesti: Kekec, Mojca, Rožle, Tinkara, teta Pehta in hudobni Bedanec, pa prijazna Kosobrin ter Brincelj, kot tudi očak Vitranc. Občasno so v njegovem spremstvu tudi snežinke, pa dobre vile in škratje oziroma palčki.
Običajno dedek Mraz, tako kot Miklavž in Božiček, obdari pridne otroke z darili. Tako je stanovalke in stanovalce DOSOR-ja, skupaj z dedkom Mrazom, obiskal palček Smuk ter vsem podaril bombončke. S tem jih je pravzaprav nagradila vodja restavracije Andreja Klemenčič. Je pa ob palčku Smuku v spremstvu bil še tudi harmonikar Stanko, ki je vse razveselil s svojim instrumentom in petjem že velikokrat v iztekajočem letu 2011. Prisrčno so mu zaploskali z željo, da jih bo s svojo harmoniko obiskal ter razveselil še velikokrat v letu 2012. Dedek Mraz pa je ob slovesu vsem voščil: » Naj Vam novo leto prinese vse tiste radosti, ki si jih sami srčno želite ! Naj bo vsem SREČNO LETO 2012 !!!«
