V muzeju Splošne knjižnice Ljutomer predstavili knjigo Kavč učiteljice Veronike, avtorice Mojce Andrej

S pisateljico, pesnico in performerko, Mojco Andrej smo spregovorili o krizi šolstva in učiteljskega poklica, o pomanjkanju učiteljev, o nevzgojenih starših in otrocih, o problemih med vrstniškega nasilja, o poučevanju otrok priseljencev in njihovih krizah, o družinskih odnosih, o odsotnih očetih in o tem, kaj to naredi v otroški psihi, o odnosu in problematiki starejših, o živalih, drevesih, o Blagajni misli, kjer si učiteljica Veronika zapisuje svoje misli in občutke. O vsem, kar tare učitelje, ravnatelje, starše in otroke, o današnjem svetu in stanju v svetu.

Po prepričanju avtorice Mojce Andrej, smo pristali na skrajni točki, na dnu v šolskem sistemu. Zdaj lahko gremo samo še navzgor, pravi avtorica.

Zanimiv pogovor s pisateljico je vodila Vesna Laissani.

Mojca Andrej (dekliško Alešovec) se je rodila leta 1973 v Mariboru. Po srednji ekonomski šoli je študirala slovenščino in hrvaščino na Filozofski fakulteti Maribor. Danes je profesorica slovenščine.
Piše za odrasle in za otroke. Izdala je tri pesniške zbirke:

Nikoli ne reci, da ni skrivnosti (Mariborska literarna družba, 2000),

Dež v gugalnici (Mariborska literarna družba, Klub KU-KU in Kulturni klub Nomadi, 2015),

Ostanek umrle zvezde (Maribor: Litera, 2020) in roman Kavč učiteljice Veronike(Maribor: Litera, 2022).

Za otroke je napisala zbirko pesmi Rastem do tebe in ilustrirano pripoved Agica, mala čarovnica; obe sta doživeli večkratno uprizoritev in uglasbitev. Pesmi za otroke objavlja tudi v reviji Galeb, ki izhaja v Trstu.
Vodi srečanja in usmerja pogovore v Glazerjevem bralnem klubu, ki je nastal maja 2023 v Zavodu Rast Ruše v sodelovanju z Društvom Glazerjeva domačija. Junija 2024 je postala članica Društva slovenskih pisateljev.
Svojo poezijo predstavlja na festivalih doma in v tujini. Nekatere njene pesmi so prevedene v slovaški, hrvaški, makedonski, bolgarski, arabski in angleški jezik in so objavljene v domačih in tujih revijah in zbornikih.
Od leta 2015 je članica glasbenega gledališča MOR (Mladi oder Ruše). S Petrom Andrejem nastopata z avtorskimi predstavami za otroke z glasbenim kamišibajem in magnetnim gledališčem doma in v tujini.
Živi in ustvarja v Rušah.

Brigita Mohorič je zapisala: Roman Kavč učiteljice Veronike razkriva storilnostno naravnan šolski svet, kjer učitelji nimajo časa za učence in ne zase

Pri založbi Litera je konec lanskega leta izšel roman z naslovom Kavč učiteljice Veronike Mojce Andrej, pesnice, performerke in učiteljice na eni od mariborskih osnovnih šol. Avtorica v njem razkriva storilnostno naravnan šolski svet.

Mojca Andrej je učiteljica, performerka, pesnica, avtorica romana o sodobni šoli, kjer ni več časa za učence.Foto: Radio Maribor/Arhiv avtorice

Roman z naslovom Kavč učiteljice Veronike razkriva storilnostno naravnan šolski svet, kjer učitelji nimajo več časa, prostora in moči za osebni odnos do učencev in njihove težave, svet, v katerem sebe izgubljajo tudi učitelji.

Roman v prvoosebni pripovedi učiteljice Veronike, ki bo kmalu dopolnila 50 let, odstira dogajanje v sodobni osnovni šoli, kjer je vse podrejeno redu, zapisanim pravilom, tekmovanju za ocene in točkam za napredovanje ter vedno hitrejšemu ritmu vsakdana. Veronika je že na začetku šolskega leta vse bolj utrujena, nezadovoljna in nemočna ob dogodkih v razredu, na hodniku, v zbornici, pri ravnatelju in ob soočanju s težavami svojih učencev.

»Zgodba učiteljice Veronike je pravzaprav pripoved o današnji družbi, o mnogih med nami, vsak med nami se kdaj znajde v stiski«, pravi avtorica Mojca Andrej.

Roman poleg zgodbe o učiteljici Veroniki, ki se znajde v osebni in poklicni stiski ponuja še pripoved o dečku Lucijanu in mladi begunki Esmi zgodbo o premožni gospe Blauwasser.
Avtorica, tudi sama osnovnošolska učiteljica, opisuje resnično dogajanje v šolskem vsakdanu in osebne izkušnje, pravi, da se roman lahko bere tudi kot kritika našega šolskega sistema, četudi to ni bil namen.

Kavč učiteljice Veronike je prvi roman Mojce Andrej, ki pa je doslej že izdala tri pesniške zbirke za odrasle, eno za otroke in otroško literarno pripoved. Z romanom, namenjenim vsem, ki delajo v šolah, tudi staršem, je želela ponuditi čtivo, ki tolaži in opogumlja rahločutne in srčne ljudi, da se ob stiskah povežejo v prizadevanjih za bolj sočutno, prijazno družbo. Roman je izdala založba Litera.

Splošna knjižnica Ljutomer