Dediščina čevljarske, krojaške in šiviljske obrti na Ormoškem.
3. decembra, na Ta veseli dan kulture, smo tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož omogočili brezplačen vstop v zbirke muzeja in pripravili več drugih zanimivih vsebin. Na Ptujskem gradu sta bili izvedeni javni vodstvi po razstavah Slikovitost del Luigija Kasimirja in Dediščina in moč mitov. Dela Luigija Kasimirja so obiskovalcem predstavili študenti Oddelka za umetnostno zgodovino FF UM, po razstavi o dediščini mitov je vodila kustosinja arheologinja Aleksandra Nestorović. Istega dne je potekal v refektoriju minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, še Viktorinov večer s predstavitvijo romana Danice Ozvaldič Krojenje tišine, ki se tematsko navezuje na dediščino krojaške obrti na Ormoškem.
Razstava s simboličnim imenom Če si mejo boks šolje pa svetešji gvant, si bijo lep prikazuje dediščino čevljarske, krojaške in šiviljske obrti na širšem ormoškem območju od prve omembe v drugi polovici 15. stoletja do danes.
Razstavo spremlja publikacija, ki temelji na strokovni literaturi in arhivskih virih, ohranjeni dokumenti in fotografije sorodnikov in znancev nekdanjih obrtnikov pa dopolnjujejo in mestoma nadgrajujejo zapisano.
Posebej velja omeniti, da je najobsežneje zastavljeno poglavje, kjer podajamo okoli 800 imen - mojstrov, pomočnikov in vajencev, od katerih predstavlja vsak pomemben del mozaika bogate oblačilne preteklosti na Ormoškem. Med mojstri in mojstricami, ki so svoje bogato znanje in veščine predajali svojim zaposlenim omenimo le nekatere iz prve polovice 20. stoletja.
Čevljarji: Jožef Ambrož (sedež obrti: Senik), Jurij Čurin (Ormož), Oskar Lovrec (Središče), Franc Škrjanec (Središče), Franjo Šulek (Ormož), Martin Štucl (Libanja), Martin Ules (Senešci), Anton Zadravec (Mihovci).
Krojači: Franjo Belšak, Jakob Habjanič, Peter Meško, Alojz Mertik (Ormož), Franc Pintarič (Pavlovci), Karl Žnidarič (Obrež).
Šivilje: Mimica Feguš (Cerovec Stanka Vraza), Magdalena Hedžet (Kog), Matilda Rakuša (Obrež), Marija Kovačič (Ormož). Nekateri izmed njih imajo po zaslugi svojcev večje število lepo ohranjenih dokumentov, fotografij in obrtnih pripomočkov, kar daje razstavi tudi osebno noto.
Današnjih tovrstnih mojstrov je le za peščico, a tisti, ki vztrajajo, delajo s strastjo, ljubeznijo in predanostjo, kot so to počeli njihovi predhodniki.
Uresničitev razstave so omogočili mnogi posamezniki z izposojo predmetov in fotografij ali prijaznim posredovanjem informacij. Največje besede zahvale veljajo Nadici Granduč za jezikovni pregled, oblikovalki publikacije Janji Vogrin, oblikovalki panojev Beatris in Damijanu Tišljariču za vse tiskarske storitve, ter sponzorju Teji Večerjevič Rižnar iz Agencije Klopotec iz Ormoža.
Srčna hvala tudi Andreju Zajšku - Andyju, Danici Ozvaldič, Nini in Francu Šuleku, družini Ambrož, Veri Lazar, sodelavcem muzeja, ter vsem drugim sodelujočim.
Razstavo o dediščini obrti na Ormoškem, avtorice Manice Hartman, je simbolično otvoril podžupan Občine Ormož Zlatan Fafulič.
Razstava bo na ogled do 5. maja 2025.
Lepo vabljeni.
Spodaj je nekaj utrinkov z odprtja razstave.
Foto: Ciril Ambrož