Pomen osebne asistence v interdisciplinarnem pristopu obravnave umirajočega v domačem okolju

Paliativna oskrba temelji na celostnem in interdisciplinarnem pristopu, ki vključuje sodelovanje različnih strokovnjakov za zagotavljanje kakovostne obravnave umirajočega in njegove družine. Osebna asistenca v tem procesu igra ključno vlogo, saj se osredotoča na praktične, čustvene in socialne vidike oskrbe bolnika, ki želi preživeti zadnje dni svojega življenja v domačem okolju. Prisotnost osebnega asistenta bistveno prispeva k uresničevanju osnovnih ciljev paliativne oskrbe: ohranjanju dostojanstva, zmanjševanju trpljenja in izboljšanju kakovosti življenja.

Interdisciplinarni tim v paliativni oskrbi vključuje zdravnike, medicinske sestre, psihologe, socialne delavce, duhovne svetovalce in fizioterapevte, ki skupaj zagotavljajo celostno obravnavo umirajočega. V domačem okolju, kjer bolnik običajno preživi zadnje trenutke življenja, se k tem strokovnjakom pridruži tudi osebni asistent. Ta nudi praktično pomoč pri vsakodnevnih opravilih, podpira bolnikovo samostojnost in sodeluje z drugimi člani tima.

Osebni asistent je pogosto najbližji spremljevalec umirajočega, saj preživi največ časa z njim in njegovo družino. Njegovo delo pomembno vpliva na kakovost oskrbe in dobrobit bolnika ter vključuje fizično, psihološko, socialno in duhovno podporo.

Osebni asistent pomaga bolniku pri osnovnih življenjskih aktivnostih, kot so osebna higiena, prehranjevanje, premikanje in prilagajanje položaja v postelji. Ta pomoč zmanjša tveganje za zaplete, kot so preležanine, ter zagotavlja bolniku fizično udobje.

Prisotnost osebnega asistenta zmanjšuje občutek osamljenosti pri bolniku in prispeva k njegovemu duševnemu miru. Osebni asistent s svojo empatijo in posluhom za bolnikove potrebe pomaga graditi občutek varnosti in zaupanja.

Sodelovanje osebnega asistenta omogoča svojcem, da so manj obremenjeni z vsakodnevnimi opravili in se lahko posvetijo kakovostnemu preživljanju časa z bolnikom. Poleg tega osebni asistent pogosto služi kot most med bolnikom, družino in interdisciplinarnim timom, saj posreduje informacije o bolnikovih potrebah in željah.

Osebni asistent pomaga pri izvajanju duhovnih praks, če si uporabnik to želi, in prispeva k ustvarjanju mirnega okolja, ki je ključno za duhovno pomiritev v zadnjih trenutkih življenja.

Osebni asistent je ključen del interdisciplinarnega pristopa, saj z bolnikom preživlja največ časa in ima poglobljen vpogled v njegove vsakodnevne potrebe. Redno sodelovanje z drugimi člani tima omogoča: Delitev informacij, individualizacijo oskrbe ter kontinuirano oskrbo.

Osebni asistent posreduje ostalim članom tima opažanja o bolnikovem fizičnem in čustvenem stanju ter tako omogoča pravočasne prilagoditve oskrbe. S svojim delom prispeva k bolj osebni in prilagojeni obravnavi bolnika. Prisotnost asistenta zagotavlja, da so bolnikove potrebe stalno zadovoljene, tudi v času odsotnosti drugih strokovnjakov.

Prisotnost osebnega asistenta v domačem okolju prinaša številne prednosti bolnika:

• Izboljšanje kakovosti življenja bolnika: Bolnik prejme individualizirano podporo, ki zmanjša trpljenje in poveča občutek dostojanstva.

• Razbremenitev družinskih članov: Svojci so pogosto preobremenjeni z nego in organizacijo oskrbe; prisotnost asistenta zmanjša njihov stres.

• Učinkovitejša oskrba: Sodelovanje asistenta z interdisciplinarnim timom omogoča boljšo koordinacijo in celostno obravnavo bolnika.

Kljub številnim prednostim se pri vključevanju osebne asistence lahko pojavijo naslednji izzivi:

• Pomanjkanje usposobljenosti: Osebni asistenti pogosto nimajo specializiranega znanja s področja paliativne oskrbe, kar lahko vpliva na kakovost storitev.

• Komunikacijske vrzeli: Pomanjkanje jasne komunikacije med osebnim asistentom in interdisciplinarnim timom lahko povzroči neskladja v oskrbi.

• Finančne omejitve: Financiranje osebne asistence je pogosto omejeno, kar lahko vpliva na dostopnost teh storitev.

Osebna asistenca je nepogrešljiv del interdisciplinarnega pristopa pri obravnavi umirajočega v domačem okolju. S svojim delom neposredno vpliva na kakovost življenja bolnika, olajša delo družinskih članov in podpira druge člane tima. Za izboljšanje učinkovitosti osebne asistence so ključnega pomena ustrezno usposabljanje, jasna komunikacija in večje vlaganje v dostopnost teh storitev.

Viri

1. World Health Organization (WHO):
"Palliative Care: Key Facts."
Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/palliative-care

2. Slovensko združenje za paliativno in hospic oskrbo:
Informacije o paliativni oskrbi v Sloveniji.
Dostopno na: https://www.paliativnaoskrba.si

3. Hvalič Touzery, S., & Mali, J. (2017):
"Vloga socialnega dela v paliativni oskrbi: interdisciplinarni pristop." Socialno delo, 56(3), 181-192.
DOI: 10.51741/sd.56.3.181-192

4. Hudson, P., & Payne, S. (2009):
Family Carers in Palliative Care: A Guide for Health and Social Care Professionals.
Oxford University Press.

5. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ):
"Osebna asistenca."
Dostopno na: https://www.gov.si

6. Kobolt, A., & Zupančič, M. (2016):
"Pomen psihološke podpore v paliativni oskrbi." Psihološka obzorja, 25(2), 57-67.
DOI: 10.20419/2016.25.476

mag. pal. osk. Dragica Kosmajer