Čurkarijada privabila veliko obiskovalcev od blizu in daleč

Osrednja prireditev Antonovanja na Kogu Čurkarijada 2025 s kulinaričnim razvajanjem je v soboto, 18. januarja 2025, v telovadnico podružnične OŠ Kog privabila veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Gre za najbolje ocenjeno kulinarično prireditev pod okriljem certifikata Jeruzalem Slovenija. Čurke so tradicionalen izraz za kašnate klobase na območju Koga in Ormoža, njihova izdelava ima na tem območju bogato tradicijo.

Predsednik Društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc je dejal, da je njihova prireditev pomagala ohraniti to tradicionalno jed in povečati njeno prepoznavnost: »Čurka je prepoznavni kulinarični izdelek, izdelek, pa tudi ime čurka, kaže na območje, od koder izhaja. Naše delovanje je tudi na tržnicah in se nam je uspelo prebiti, da vsi vedo, kje so čurke. V teh 15 letih smo uspeli dati izdelku - čurki ceno. Čurka se po ceni uvršča z mesnatimi klobasami, kar pa je zelo pomembno, da lahko na trgu preživiš.« Čurka ima tudi svojo himno (na prireditvi so jo zaigrali Godci s Koga), promovira jo društveni mesar Matjašek I. Kogovski, ki so ga na prireditvi povišali v naziv: Matjašek I. Kogovski - gospodar čurk in mu mandat podaljšali za štiri leta.

Strokovna komisija in komisija potrošnikov sta ocenili 26 vzorcev čurk

Čurkarijada 2025 je letos potekala že od 11. ure dalje, ko so bile na voljo čurke in lokalno vino kogovskih vinarjev. Zraven pa kislo zelje in repa ter pogače. Domači muzikanti, pevci in folklorniki so že pred osrednjo prireditvijo poskrbeli, da je bilo v telovadnici prijetno vzdušje. Na stojnicah so lokalni ponudniki ponujali svoje izdelke. Vsaka vstopnica je bila srečka za živega »gudeka« in tega je dobila obiskovalka s Ptuja.

Na osrednji prireditvi so po uvodnih nagovorih poslanca Andreja Kosija, ormoškega župana Danijela Vrbnjaka, središkega župana Tonija Jelovice, predsednice Štajerske turistične zveze Janje Viher in predsednika Društva Antonovanje na Kogu Slavka Perca, podelili priznanja izdelovalcem čurk. Izdelovalci čurk so svoje ocenjene čurke na prireditvi ob spremljavi pesmi Matjašek je gujdeka kla prinesli na razstavni prostor pred odrom.

Ocenjevanje je potekalo v četrtek, 16. januarja. Strokovna komisija in komisija potrošnikov sta ocenili 26 vzorcev čurk. Glede na zbrane točke je kar štirinajst čurk prejelo najvišja, zlata priznanja, deset srebrna in dve bronasti priznanji. V strokovni komisiji so bili iz kmetijsko gozdarskih zavodov Celje, Murska Sobota (enota Ljutomer) in Ptuj Irena Kos, Frančka Lebarič in Peter Pribožič. Komisija poudarja, da je čurka v vseh teh letih ocenjevanj in prireditve pridobila na prepoznavnosti in kakovosti. Šestčlanski komisiji potrošnikov je predsedoval domačin in član Antonovanja na Kogu Ciril Hojnik.

In kdo so prejemniki najvišjih priznanj? Strokovna komisija je pri beli čurki, kjer so bili 4 vzorci, zlata priznanja podelila: Mesnici Manči Emanuela Bubeka, domačiji Žinko in Renati Požgan Bubek, ki ima dopolnilno dejavnost na kmetiji. Sivih čurk je bilo 9, od tega so zlata priznanja prejeli: Renata Požgan Bubek, Franc Anušek, domačija Žinko, kmetija Sever, Anton Kolarič in Mesnica Manči Emanuela Bubeka. Črnih čurk je bilo največ, 13. Zlata priznanja je prejelo 5 čurk: kmetija Sever, Mesnica Manči Emanuela Bubeka, Renata Požgan Bubek, Noj-Tomi in Gostilna Pr' Matičku (rezultati so priloženi).

Komisija potrošnikov je v vsaki kategoriji določila naj čurko, to je tista z največ prejetimi točkami. Po njihovem mnenju je izdelovalka naj črne čurke: dopolnilna dejavnost na kmetiji Renata Požgan Bubek iz Godenincev (19,5 točke). Naj sivi čurki sta dve, ki sta obe prejeli 19 točk (od 20 možnih): domačija Žinko z Libanje in Anton Kolarič iz Obreža. Naj belo čurko so izdelali v Mesnica Manči iz Ormoža Emanuela Bubeka, čurka je dobila vse možne točke (20).

Pregledali in ocenili kar 294 prejetih del mladih ustvarjalcev

Po podelitvi priznanj naj čurkam so otroci podružnične šole Kog skozi uganke in folklorni nastop prikazali koline. Sledila je podelitev priznanj likovnim delom 17. likovnega natečaja »Prašičereja na območju Prlekije in Medžimurja«. Komisija, ki so jo sestavljale: likovna pedagoginja Tadeja Ozmec, fotografinja Sonja Kamplet Rotar in predstavnica Društva Antonovanje na Kogu Darja Žganec Horvat, ni imela lahkega dela, saj je morala pregledati in oceniti kar 294 prejetih del mladih ustvarjalcev. Vsa likovna dela so bila razstavljena na Čurkarijadi v telovadnici kogovske šole, ki je bila organizator natečaja, in so tako ustvarila čudovito kuliso prireditve. Priznanja so dobili otroci, ki so zasedli prva tri mesta v kategorijah vrtci, 1. triada OŠ, 2. triada OŠ, 3. triada OŠ ali srednja šola ter OŠ s prilagojenim programom (rezultati so priloženi).

Pred osrednjo Čurkarijado je bila tudi okrogla miza na temo »Dodana vrednost živilskih geografskih označb na področju gastronomskega turizma, na primeru Čurkarijade na Kogu«. Velik odziv je bil tudi na okrogli mizi na Kogu v »O priložnostih in možnostih turizma na obmejnem območju od Razkrižja do Cestice« (15. 1. 2025). Ključno je, da obmejni kraji ostanejo poseljeni, da prebivalci živijo v podpornem okolju, ki vzpodbuja njihovo delovanje in da se povezujejo, tako sosedsko kot meddržavno. Tudi s pomočjo projektov, za katera so na voljo evropska sredstva (Interreg Slovenija-Hrvaška). Aktualno temo so predstavili predstavniki Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Štajerske turistične zveze, župani obmejnih občin iz Slovenije in Hrvaške, predstavniki gospodarstva, društev in javnih zavodov ter turistični in drugi ponudniki, vinarji in predstavniki medijev iz obmejnega območja.

Čurkarijada je odlično uspela, izkazalo se je, da so obiskovalci dobro sprejeli letošnjo novost, da so bile čurke in vino na voljo že od 11. ure dalje. Do osrednjega programa so v sproščenem vzdušju nastopili: Folklorna skupina Obrež, Ben-Maj in Julia Gašparič ter s skečem tetika Martica in domači muzikanti, ki so občinstvo zabavali tudi po osrednji Čurkarijadi.

Glavni sponzorji prireditve so bili: podjetje Fagus GIS, Občina Ormož, Občina Središče ob Dravi.

V nedeljo opravili še tradicionalno romanje

V nedeljo, 19. 1. 2025, se je na tradicionalnem romanju k sv. Antonu Puščavniku na Kogu zbralo lepo število pohodnikov iz ormoške, ljutomerske in hrvaške smeri. Združeni cerkveni zbori so zapeli pri slovesni sveti maši za žive in pokojne živinorejce, zlasti prašičerejce ter zdravje pri živini. Na proščenju na kogovski tržnici so skupaj zapeli Matjašek je gujdeka kla, obiskovalci pa so se družili ob stojnicah.

Izraz čurka (kašnata klobasa) se uporablja na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja. Poznane so bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. Izdelava čurk ali kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah, so poznane tako po tipičnih mesnih, kakor tudi kašnatih klobasah. Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava le-teh razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in glede na obliko nadeva. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost. Za potrošnike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani.

Čurka ima svojo himno

Čurka ima tudi svojo himno, avtor besedila je prleški pesnik Marko Kočar, uglasbil jo je prleški kantavtor Tadej Vesenjak.
Prireditve se vsako leto zvrstijo okrog praznika sv. Antona Puščavnika, svetnika, ki goduje 17. januarja. Je zavetnik živinorejcev, mesarjev in živine. Tako člani društva ob godu svetnika ohranjajo stare običaje in v praznovanje vključujejo čim več počasi že izumrlih navad iz preteklosti.

Foto: Sonja Kamplet Rotar