Družina Vorih iz Gorišnice potrebuje širšo družbeno pomoč, saj je oče Jožef hudo zbolel

"Sem Bojan Jelen, stanujoč v Gorišnici (blizu Ptuja). Smo naročniki na vaš časopis Slovenske novice že vrsto let. Nikoli do sedaj si nisem predstavljal, da bi se kdaj obrnil na vas in vaš sklad Ivana Krambergerja. Rad bi vam na kratko predstavil žalostno zgodbo in usodo mojega soseda Jožefa Voriha in njegove družine, ki živi v starejši hiši, katero je skozi leta obnavljal in obnavlja. Skoraj vse življenje je opravljal delo šoferja v mednarodni špediciji. Kupil je hišo, ki je bila v bolj slabem stanju in jo začel urejat skupaj s svojo ženo Mojco in hčerko Melani. Vsa ta leta so nekako shajali, čeprav so živeli dosti ločeno življenje zaradi narave dela, ki ga je Jože opravljal.

Sosed Jože je star 53 let. Pred letom in pol je v Jožetovo življenje udarila bolezen z diagnozo tumor na požiralniku. Bolezen je napredovala hitro in v dobrem mesecu dni je že bil deležen številnih obsevanj. Skozi sapnik so mu v pljuča z operacijo vstavili tudi cevi, skozi katera lahko diha. Bolezen je v lanskem letu napredovala do te mere, da Jože že skoraj leto dni ne more več zaužiti hrane in nobene tekočine skozi usta. Hrani se skozi sondo direktno v želodec. Tudi ko so mu vstavili sondo v želodec je, kljub takšnemu zdravstvenemu stanju, vztrajal v službi kot šofer, saj se je zavedal vseh mesečnih denarnih obveznosti (položnice, krediti,…). Bolezen je še vedno napredovala in Jožeta prisilila, da je ostal doma. Seveda so se s tem tudi znatno zmanjšali mesečni denarni prilivi, dva kredita za hišo (streha, fasada ipd.), položnice in drugi stroški pa so ostali," je v uredništvo Slovenskih novic pisal sosed Jelen.

Uživati ne more nobene trde hrane in nobene tekočine skozi usta

Dodal je, kako hčerka Melani obiskuje Srednjo lesarsko šolo v Mariboru, žena Mojca pa je zaposlena v bližnji vaški pekarni, kjer zasluži minimalni zajamčen osebni dohodek. "Jože ne more uživati nobene trde hrane in nobene tekočine skozi usta, vse si mora pasirati do tekočega in nato vbrizgava skozi sondo v želodec. Težko si privošči kakšen priboljšek, dopolnilo, saj je vse to zelo drago. V letu dni je tako izgubil že polovico svoje telesne teže in tudi vso mišično maso. Pri hoji si pomaga s hojico ali ga potiskajo na vozičku. Hrano, ki jo kupuje v lekarni (gre za visoko kalorične napitke in praške) močno obremenjuje družinski proračun. V zadnjih dneh, ko so zadeve pripeljale tako daleč, da so se odločili pričeti s prodajo lastnih predmetov v hiši, si nisem mogel, kaj da sem začel razmišljati na koga naj se obrnem, da bi sosednji družini vsaj malo pomagal. Sam mu pomagam po svojih močeh, kot tudi njegovi sorodniki in prijatelji, a vidim da je premalo. Obračam se na vas z vprašanjem, če je možna tudi kakšna pomoč z vaše strani. Zavedam se, da je takšnih zgodb ogromno, vsakršna pomoč bi bila dobrodošla. Mogoče plačilo vsaj kakšne položnice ali nakup te posebne hrane, ki jo mora Jože uživati vsak dan in je draga. Vesel bom vašega odziva. Sosed za to mojo prošnjo še ne ve, saj je kot mnogi drugi, človek, ki nerad prosi za pomoč.

Ob morebitnem vašem odzivu, se bom o vsem seveda s sosedom tudi pogovoril. Hvala že vnaprej v mojem imenu in imenu mojega soseda Jožefa Voriha," je na uredništvo Slovenskih novic pisal pravi sosed Bojan Jelen, kakšnih ni veliko.

In odzvali so se na njegovo prošnjo, saj nas v življenju nemalokrat doletijo nepričakovane stvari, ki jih skozi življenje poskušamo nekako reševati, žal pa nas življenje včasih postavi pred ovire, s katerimi se težko soočimo čisto sami. Še posebej težko je, ko nepričakovano zbolimo, ko niti zdravniki ne morejo več delati čudežev. In nekaj takšnega je doletelo družinico Vorih s Ptujskega polja, v kraju Gorišnica, ob regionalki Ptuj – Ormož, na levem bregu reke Drave, kjer je kot strela iz vedrega neba, 31. julija 2023, ko je po težavah obiskal zdravnika, udarila novica, da je hudo zbolel oče in mož Jožef, ki mimogrede izvira z Dravinjskega Vrha, kjer ne trpi samo on temveč dodano tudi žena Mojca, rojena v Lomanošah, in hči Melani. Pravzaprav nihče ne more dojeti, da je iz zdravega veseljaka, poklicnega voznika tovornjaka, s skoraj 140 kilogrami, bolezen v relativno kratkem času vzela skoraj polovico njegove telesne mase. In sedaj, ko je možakar dalj časa v bolniškem staležu, ko so se dohodki več kot prepolovili, nastajajo tudi finančne težave, kjer lahko vsi trije družinski člani trepetajo, da bodo ostali tudi brez strehe nad glavo.

Dolg banki znaša še okoli 55.000 evrov

"Tudi naša družina se je v nekem trenutku znašla pred težko situacijo, pri kateri naposled prosi za pomoč tudi javnost in dobre ljudi,“ pove skromni možakar Jožef, ki je med pogovorom uporabljal naprave, da je sploh lahko dihal in govoril, čeprav je prav te dni, 11.2. napolnil 53 let. "Dokler sem bil zdrav in je lepa plača prihajala na račun, sem lahko najel hipotekarni kredit za nakup in obnovo hiše, katero sta zakonca kupila leta 2011, sedaj pa je stanje drugače, saj na moj račun pride manj kot tisoč evrov, torej prav toliko kot znaša obrok posojila,“ žalostno razlaga Jožef, ki je mimogrede v "dobrih časih" na leasing vzel še nekoliko boljši avtomobil, sedaj pa ga je moral vrniti in prekiniti pogodbo. Drugače ni šlo, saj morajo od nečesa tudi živeti, saj položnice prihajajo iz meseca v mesec, potrebna je tudi hrana, zlasti zanj vse posebno, kajti vse mora biti pasirano, da dobi v telo skozi cevke, nenazadnje pa je dodatni strošek tudi šolanje hčerke Melani, ki obiskuje Srednjo lesarsko šolo v Limbušu pri Mariboru. Zato je pozitivno vsaj to, da ima žena Mojca zaposlitev v bližnji "Pekarni Gorišnica" stalno zaposlitev, kjer zasluži vsaj toliko, da lahko životarijo iz meseca v mesec. Kljub temu so iz hiše že začeli prodajati reči, ki bi jih potrebovali za vsakodnevno življenje. Dolg banki znaša še okoli 55.000 evrov, Jožefovo zdravstveno stanje je iz dneva v dan slabše in najslabše bi bilo, če ne bi več mogli odplačevati kredita in bi se banka odločila za prodajo njihovega doma...

Tako je povsem jasno, da je spet potrebna znana solidarnost slovenskega človeka, ko je v težavah sosed, znanec, prijatelj, skratka sočlovek. Zato, dragi bralci, v koliko imate možnosti pomagajte Jožefu, Mojci in Melani iz Gorišnice, ki širšo družbeno pomoč vsekakor potrebujejo. In podobno kot njihov sosed Bojan apeliramo na vse ljudje dobre volje, ki vedno ko gre za pomoč, pomagajo v okviru svojih zmožnosti. Gotovo je torej, da družinica ne sme ostati sama, saj bodo samo s širšo družbeno pomočjo in le, če se dobri ljudje čim prej odločijo pomagati, bodo imeli večje možnosti za dostojno življenje. Zato naj nas vodi misel, da največ prejmemo, ko damo, ko odpremo srce za nekoga, ki nas potrebuje. Bistveno bolje se počutimo, ko v tem divjem, neumornem tempu življenja pomoči potrebnim prižgemo iskrico upanja in veselja, ko nekomu ogrejemo srce. Pomagajmo, ko lahko. Delimo tisto malo, kar imamo in lepšajmo življenje soljudem z drobnimi stvarmi. Nasmehi, pogledi, zahvalami in stiski rok. Pa bo ves svet lepši in svetlejši. Za vas, zate, za Jožefa, Mojco in Melani, ki si želijo le olajšati življenje, ko jim je ponagajala usoda. Vsi, ki želite in zmorete jim pomagaje, in še naprej delajte dobro. Skupaj delimo ljubezen in dobroto drug z drugim. Tako nam bo lepše. Vedno, ko bo priložnost, pa le pomagajte, kdo ve, kdaj bo spet kdo med nami potreboval pomoč ali roko opore. Tokrat pa, upajmo, da bodo Vorihovi s Ptujskega polja, zbrali dovolj sredstev s katerimi lahko spet zaživeli lepo ter spokojno življenje. Z vašo pomočjo jim bo gotovo lažje...

Pomagajmo Jožefu in njegovi družini

Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati Jožefu Vorihu iz Gorišnice, vas prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za Jožefa Voriha, sklicna številka 7274. Pomagate lahko tudi s SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 boste prispevali 5 evrov, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER10 pa 10 evrov.