Žrtev »groominga« iz lastnih izkušenj ozavešča mlade in starše glede te tematike, ki zna še vedno biti tabu

Za ta članek sem se odločila iz osebnih izkušenj in ker menim, da ni dovolj pojasnjeno mladim in staršem glede te tematike, ki je v današnjem času interneta zelo pomembna.

Spletno spolno napeljevanje otrok, poznano tudi pod angleškim izrazom grooming, je navezovanje stikov med drugim za spolne namene z uporabo tehnologije. Je vedenje storilca, katerega namen je približati se otroku ali mladoletni osebi preko spleta in pridobiti njegovo zaupanje.

Grooming lahko traja več časa, tudi več mesecev ali celo let. Prevlada med mladimi, ki ne razumejo kaj se dogaja ali nimajo podpore v domačem okolju in jo zato iščejo na spletu, da bi se odklopili. 84% žrtev so mlade punce. Groomer oziroma storilec pa je lahko katerega koli spola, starosti, narodnosti in rase. Vsak otrok lahko postane žrtev groominga, še posebej pa so temu izpostavljeni otroci s posebnimi potrebami, zanemarjeni otroci ali otroci, ki so žrtve nasilja. Te žrtve je lažje manipulirati, ker mislijo da je to normalno, so navajene ali zmrznejo. Groomerji bodo izkoristili vsako ranljivo točko pri otroku, da se bodo lahko z otrokom povezali, ta pa bo od njih postal odvisen, kar zmanjšuje možnosti, da bi otrok o njunem odnosu komu povedal.

Storilec je potrpežljiv in uporabi taktiko komplimentov in veliko pozornosti. Izdaja se, da ima veliko skupnih interesov kot žrtev in tako vzpostavi zaupen odnos, ki se kasneje spremeni v izkoriščevalnega. Čaka lahko tudi na čas, ko bo otrok legalno dovolj star za spolne odnose z namenom, da se izogne kazni. Kljub temu da se tako dejanje smatra kot kaznivo, premalo žrtev prijavi svojega storilca. Lahko se zgodi, da se spletni grooming spremeni v tesnejši odnos ali celo zvezo.

Storilec v veliki večini žrtvi tudi pove, da je njuna zveza skrivnost in da ne sme nikomur povedati. Zgodi pa se lahko, da storilec namenoma poišče otroka, ki nima tesnejšega odnosa s prijatelji, učitelji ali starši saj ima več možnosti, da nebo noben izvedel in ga prijavil. V primeru, da ima otrok bližnje ga lahko tudi naščuva proti staršem ali drugim, ki so mu blizu.

Postopoma pa začne razvijati pogovor o spolnosti. Sprašuje ga koliko ve o spolnosti in kljub zanimanju poskuša pravi namen skriti.

Posledice groominga: posledice so lahko kratkoročne kot tudi dolgoročne. Otroci imajo lahko težave z nespečnostjo, depresijo, anksioznostjo ali s pozornostjo. Grooming lahko otroke privede tudi do občutkov sramu in krivde, težav s hranjenjem, težav z drogami in alkoholom, samopoškodovanjem, ali celo do samomorilnih misli.

Kateri so znaki, ki kažejo, da je otrok postal žrtev spletnega groominga?

Težko je z gotovostjo opredeliti, kateri znaki kažejo na to, da je otrok žrtev groominga. Starši morajo biti pozorni na vsako nenadno spremembo vedenja. Starejši otroci se lahko obnašajo na način, ki bo sicer zelo podoben puberteti, ampak prikrivajo težave s katerimi se soočajo. Starši morajo biti pozorni takrat, ko začne otrok skrivnostno odgovarjati na vprašanja kaj počne v prostem času, ko ima denar, ali razna darila, ki jih ni dobil od družine ali nove stvari kot so oblačila, mobilni telefon, ipd. za katere ne zna pojasniti izvora. Velik znak je, če otrok preživlja ogromno časa na mobilnih napravah ter postaja vznemirjen, odsoten ali pod stresom.

Taktike storilca: storilec uporabi razne načine, da se približa otroku oziroma mladostniku. Primeri:

• Komplimenti: "zelo si odrasel/a za svoja leta, deluješ bolj odraslo kot vrstniki", komplimenti glede videza, "zelo si tih/a in umirjen/a"...
• Podkupovanje: darila, oblačila, hrana, ki jo otrok ne dobi doma (sladkarije, hitra hrana, izleti...).
• Status: storilec se velikokrat skrije za svoj družabni status (ima družino, ki ga ceni in ga vidi v najboljši luči, ali je popularen med prijatelji ali celo v javnosti). Storilec lahko v velikih primerih privabi otroka s tem, da reče da pozna njegove starše zaradi česa mu otrok zaupa.
• Gaslighting ali po slovensko mračenje, je oblika manipulacije in psihološkega nadzora. Žrtvam mračenja storilec namerno in sistematično daje lažne informacije, ki jih napeljejo k dvomljenju, ali je kar vedo sploh res. Žrtev začne dvomiti o svoji zmožnosti pomnenja in o
  lastni razsodi. Eni izmed primerov kaj storilec rad uporablja so: "Nora si, rabiš pomoč", "nesamozavestna si, samo ljubosumna si", "preveč si občutljiva", "Nisem tega rekel/obljubil".
• Vprašanja, ki se sprva zdijo normalna: "Kako ti gre v šoli?, Komu zaupaš?, Kakšen odnos imaš s starši?, Imaš prijatelje?, Kam greš po nasvet? Ali mi zaupaš? A ti lahko zaupam skrivnost?"

Sama sem bila žrtev groominga in sem se dolgo časa počutila nemočno, zato sem vesela, da imam možnost napisati ta članek in iz lastnih izkušenj ozavestiti mlade in starše glede te tematike, ki zna še vedno biti tabu. Potrebovala sem 3 leta, da sem sploh sprejela dejstvo, da sem bila žrtev. Taka izkušnja je zelo negativno vplivala na moje počutje in psihično zdravje, saj sem bila manipulirana misliti, da sem si sama tega želela ter zaradi psihičnega nasilja, manipulacije in mračenja (gaslighting) v času "zveze". Moj storilec je v svojem krogu zelo ljubljen, znan in spoštovan, zato je bilo zanj zelo enostavno obrniti krivdo name. V času zveze sem bila zelo zmedena in imela težave s pozornostjo, depresijo in anksioznostjo, kar je zelo vplivalo na ocene, odnos z prijatelji in celo odnos z njegovo družino.

Zveza, ki nastane iz groominga je ponavadi zelo naporna ali celo nasilna. Poudariti pa moram, da seveda žrtve niso krive za to kaj se jim dogaja. Kriva je odrasla oseba, ki ve kaj dela ne pa otrok ali mladostnik, ki si ne more/zmore/zna poiskati pomoči in/ali pa nima nobene podpore v svojem okolju.

Kam po pomoč v primeru groominga, ali katerekoli druge vrste nasilja? Pomembno je, da če doživljate nasilje ali ga opazite, da ga prijavite!

Prijavite lahko na centru za socialno delo, ali pokličete policijo. Obrnete se lahko še na organizacije kot so:

• Združenje MOČ, celostna psihosocialna pomoč žrtvam spolnega nasilja in drugih oblik
  nasilja.
  Elektronski naslov: spolna.zloraba@siol.net
  Telefonske številke: 080 28 80, 041 204 949 in 041 276 434
• Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Psihosocialna in psihološka pomoč
  ženskam in otrokom žrtvam nasilja v družini in žrtvam spolnih zlorab.
  Elektronski naslov: drustvo-sos@drustvo-sos.si
  Telefonska številka: 01 544 3513
• Društvo za nenasilno komunikacijo, svetovalnica za žrtve spolnega nasilja.
  Elektronski naslov: info@drustvo-dnk.si in dnk.koper@siol.net
  Telefonska številka: 01 434 4822 in 05 639 3170

Vir: Pomoč žrtvi v primeru nasilja | GOV.SI

Zahvaljujem se vsem bralcem in moji mentorici mag. psih. Nini Stegmüller, ki mi je predlagala napisati članek in me ob tem podpirala.

Avtorica: Nadia Pintarič