V Pristavi pri Ljutomeru še ohranjajo star običaj

V Pristavi pri Ljutomeru ohranjajo star običaj, ko Turistično kulturno društvo Mak Pristava že več let pripravlja poseben dogodek, ko na predvečer Gregorjevega po reki Ščavnici spustijo t.i. gregorčke - Gregorjeve ladjice, hiške in jajčne lupine, ki potujejo proti reki Muri in nato naprej proti morju. Vsako leto se svetlobe, ki potuje po reki Ščavnici razveselijo tako mladi kot starejši. Izdelovanje hišk in ladjic in nato spuščanje le-teh po reki pa otrokom daje nepopisno veselje.

Otroci in starši iz Pristave so jih izdelovali kar nekaj časa. Izdelovali so hišice in ladjice iz naravnih materialov, kartona, papirja in lesa, na katere so nato pritrdili lučke, predvsem so to jajčne lupine, kamor so vlili vosek in dodali "tahet". Ko se je dan prevesil v noč so se otroci skupaj s starši odpravili do mostu reke Ščavnice na Pristavi, kjer so ponovno obudili ta lep ljudski običaj, spuščanje ladjic in hišic po valovih reke Ščavnice, ko ob mraku lučke osvetlijo reko.

Simbolično slovo od zime

Gregorjevo, ki je 12. marca, je do uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582 veljalo za prvi pomladni dan. Na ta dan tudi pri nas otroci marsikje v vodo spuščajo t.i. gregorčke. S tem se spominjamo ljudskega običaja, ko so se obrtniki s spuščanjem lesenih ladjic z gorečimi svečkami simbolično poslovili od zime.

Gregorjevo je po gregorijanskem koledarju prvi dan pomladi, ali dan, ko se ptički ženijo. Na ta dan si zaljubljenci izrekajo ljubezen, ljudje pa se veselijo daljšega dneva in svetlobe. Običaj dajanja ognja v reke in jezera v obliki smolnatih deščic, osvetljenih kapelic in ladjic je bil razširjen predvsem na Gorenjskem v krajih, kjer je bila močna obrt. Pri nas ta običaj sicer ni bil znan, a se v zadnjih letih ta šega vrača tudi v številne druge kraje po Sloveniji in razveseljuje predvsem otroke. Ti tako pred praznikom izdelajo gregorčke, različno oblikovane ladjice oziroma hišice iz papirja, kartona, lesa ali drugih materialov, na katerih so pritrjene svečke, nato pa jih spustijo v vodo. S simboličnim spuščanjem ladjic in metanjem gorečih predmetov v vodo so tako včasih ljudje pozdravljali prihod pomladi in sonca. Simbolno je to pomenilo, da voda s seboj odnese vse slabo, kamor spadajo tudi skrbi in zima.