Na izredni novinarski konferenci jasna zahteva: Država mora ukrepati zdaj
Nedavni požar v CERO Puconci je razkril resne pomanjkljivosti sistema ravnanja z odpadki in opozoril na nevarnosti prekomernega skladiščenja odpadkov.
Požar na deponiji odpadkov Puconci
Poročali smo že, da je v ponedeljek zjutraj prišlo do obsežnejšega požara na deponiji odpadkov v Občini Puconci. V četrtek je v Ljubljani na to temo potekala tudi novinarska konferenca Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, kjer so osvetlili sistemske težave pri ravnanju z odpadki v Sloveniji in opozorili na posledice neustreznega delovanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov. Nedavni požar v CERO Puconci je razkril resne pomanjkljivosti sistema ravnanja z odpadki in opozoril na nevarnosti prekomernega skladiščenja odpadkov. Na dogodku so predstavili ključne izzive in možne rešitve za preprečevanje podobnih situacij v prihodnje: Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, Simona Biro, direktorica CERO Puconci in Maksimiljan Tramšek, predsednik GIZ SLOCERO.
Neurejeno ravnanje z odpadki povzroča katastrofalne posledice. Požar v centru CERO Puconci je opozorilo za nujno ukrepanje. Slovenija se že leta sooča z nerešenim vprašanjem sežiga komunalnih odpadkov, kljub temu, da zakonodaja določa njegovo izvajanje kot obvezno državno gospodarsko javno službo. Ker primernih kapacitet za termično obdelavo odpadkov v državi ni, se večina gorljivih frakcij izvaža v tujino, kar postaja vse bolj oteženo. Posledično se v regijskih centrih kopičijo velike količine odpadkov, kar povečuje požarno ogroženost. Nedavni požar v CERO Puconci je le zadnji v vrsti dogodkov, ki opozarjajo na kritično stanje. Kljub večletnim opozorilom s strani stroke in izvajalcev komunalnih storitev država še vedno ne izvaja svojih obveznosti na tem področju. Če se razmere ne bodo uredile, bodo morali regijski centri sprejeti drastične ukrepe – občuten dvig cen ali zmanjšanje količin prevzetih odpadkov, kar bi imelo neugodne neposredne posledice za gospodinjstva in občine po vsej Sloveniji.
Požar v regijskem centru za ravnanje z odpadki CERO Puconci je še en dokaz, da sistem obdelave in termične izrabe gorljivih komunalnih odpadkov v Sloveniji ne deluje. Slovenija že več let ne zagotavlja izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe (GJS) sežiganja odpadkov, kar vodi v kopičenje odpadkov v regijskih centrih, ki niso bili zgrajeni za tak namen. Več kot dvajset let nazaj sta bila sprejeta Zakon o varstvu okolja in Uredba o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki sta določala, da je sežig odpadkov, ki nastajajo v regijskih centrih, državna gospodarska javna služba. Do danes država svojih obveznosti ne izvaja.
Odgovornost države za neizvajanje zakonodaje
Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, je v preteklosti že opozarjal, da Slovenija brez lastnih zmogljivosti za energetsko izrabo odpadkov ne bo mogla dolgoročno dosegati ciljev EU na področju ravnanja z odpadki. Opozoril je tudi, da Slovenija letno izvozi odpadke in blato v vrednosti približno 40 milijonov evrov, kar je potratno, ter da je nujno čim prej podeliti koncesije za gradnjo domačih kapacitet za energetsko izrabo odpadkov, saj gradnja takšnih objektov traja od pet do sedem let, Slovenija pa pri tem že krepko zamuja. Poudaril je: »Že leta 2004 sta bila sprejeta Zakon o varstvu okolja in Uredba o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki sta določala, da je sežig odpadkov, ki nastajajo v regijskih centrih, državna gospodarska javna služba. Leta 2022 je bila sprejeta Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 67/22). Kljub jasnim zakonskim določbam Slovenija ni poskrbela za njeno izvajanje. Regijski centri so zaradi tega prisiljeni skladiščiti gorljive frakcije odpadkov, kar povečuje tveganje za požare in okoljske katastrofe. Potrebujemo sistemske rešitve, sicer se bomo soočali s še večjimi ekološkimi in finančnimi posledicami.«
Zupanc je izpostavil, da sta obseg odpadkov na prebivalca in gospodarska rast močno povezana s tržnimi razmerami. Če ne bomo pravočasno ukrepali, se bo količina skladiščenih gorljivih odpadkov v Sloveniji še naprej povečevala, komunalna podjetja pa se bodo začela srečevati z velikimi težavami na področju ravnanja z odpadki. Ker trenutno ne razpolagamo s tehnologijo, ki bi omogočila popolno reciklažo vseh vrst odpadkov, je nujno vzpostaviti sistem njihove energetske izrabe. Če tega ne bomo uredili sami, bomo še naprej odvisni od dnevno politične pripravljenosti sosednjih držav za prevzem naših odpadkov.
V zaključku predstavitve stališč je povzel: »Ugotavljamo, da se problema z gorljivimi odpadki javnost ne zaveda. Pojavljajo se različni nasprotniki postavitvi energetskih objektov za izrabo odpadkov kot, da bodo odpadki sami od sebe izginili. Sodobna družba mora za odstranitev odpadkov na ekološki način poskrbeti sama. Nastajajoči požari povzročijo več škodljivih emisij v zrak, kot bi jih povzročili energetski objekti v več deset letih. Z nasprotovanjem razvoju energetske odstranitve naših odpadkov sebi in okolju delamo škodo.«
CERO Puconci: Požar je bil neizbežen
Po besedah direktorice CERO Puconci Simone Biro so več let opozarjali na nevarnost požara: »Na skladišču smo imeli približno 3.500 ton gorljive frakcije, kar predstavlja trimesečno zalogo. V ponedeljek, 10. marca 2025, je nekaj pred 1.30 ponoči prišlo do samovžiga, ogenj pa se je v nekaj minutah razširil na celotno površino 4.500 m2. Ognja ni bilo mogoče ustaviti. Takšnih dogodkov si ne želimo, a so neizogibni, če se odpadki skladiščijo v prekomernih količinah. Odgovornost za ta sistemski problem nosi država, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti.« Direktorica centra za ravnanje z odpadki CERO Puconci d.o.o. še pojasnjuje, da je zagorela gorljiva frakcija, ki nastane v postopku obdelave mešanih komunalnih in kosovnih odpadkov, ki jih obdelujejo v regijskem centru za ravnanje z odpadki v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe.
Dodaja, da na možnost požara že več let opozarjajo ministrstvo, pristojno za okolje, zadnji dve leti intenzivno: »Opozarjali smo, da nimamo kapacitet za skladiščenje, da nas ti odpadki požarno ogrožajo. Do sedaj se, razen sestankov, ni zgodilo nič. V preteklosti so zasebne družbe odvažale te odpadke v tujino, predvsem na Madžarsko na sežig. Odkar so sosednje države slovenskim odpadkom zaprle meje, je težav vedno več. Zavedamo se, da je pot do postavitve sežigalnic dolga in da jih ni možno zgraditi v letu ali dveh, potrebno pa je najti drugo rešitev, saj regijski centri bremen skladiščenja ne moremo zdržati.«
Opozorila je še, da je trenutno največji strah vsakega, ki se ukvarja z dejavnostjo odpadkov, požar. Ogenj v Puconcih še vedno ni v celoti pogašen, na nekaterih mestih odpadki še vedno tlijo, nastala pa je večmilijonska škoda. Simona Biro povzema dogajanje zadnjih dni z besedami: »K sreči v požaru in v akciji gašenja, kjer je sodelovalo okoli 30 gasilskih društev in 150 gasilcev, ni nihče utrpel poškodb. Za domači gasilski društvi naselij Vaneča in Puconci je danes, 13. 3., že četrti dan gašenja. Hvaležni smo vsem gasilcem, ki kljub težkemu delu še vedno najdejo za nas prijazno besedo in nas bodrijo.« V svoji izjavi ni pozabila na zahvalo tudi vsem pomurskim županjam in županom za izrečeno podporo, kakor tudi medijem za korektno poročanje. Posebno zahvalo pa je namenila komunalnim podjetjem za ponujeno in izvedeno pomoč.
GIZ SLOCERO zahteva takojšnje ukrepe
Maksimiljan Tramšek, predsednik GIZ SLOCERO (Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenije), je bil oster: »GIZ SLOCERO že leta opozarja, da državna gospodarska javna služba sežiganja komunalnih odpadkov ni urejena. Ministrstvo, pristojno za odpadke, in Vlado RS pozivamo, da nemudoma prične izvajati določbe Zakona o varstvu okolja in Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Zahtevamo, da država takoj uredi prehodno obdobje do vzpostavitve sežigalnic in določi enotno ceno storitve za vse občane. Če ukrepov ne bo, obstaja nevarnost, da izvajalci obdelave komunalnih odpadkov ne bomo več prevzemali gorljivih odpadkov.«
Predsednik GIZ SLOCERO opozarja, da je združenje že podalo pripombe na objavljen osnutek Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Po njegovem mnenju je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da način zagotavljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov v prehodnem obdobju, torej v obdobju do zagona sežigalnic, ni urejen. Na tem mestu opozarjajo, da izvajalci občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov niso več pripravljeni in ne bodo nosili tveganj, ki so povezana z neizvajanjem državne gospodarske javne službe sežiga. Dodaja: »V kolikor država ne uredi vprašanje predhodnega obdobja, bo GIZ SLOCERO uporabil vsa pravna sredstva, s ciljem, da država končno začne izvajati vsebine obvezne državne gospodarske javne službe, ki si jo je sama predpisala, drugače obstaja velika nevarnost, da ne bomo več prevzemali odpadkov.«
Združenje je že dve leti nazaj pristojnemu ministrstvu (MOPE) predlagalo, naj ministrstvo objavi razpis za podelitev začasne koncesije oziroma sklene pogodbo z izvajalcem, ki bi do zgraditve sežigalnice v Sloveniji prevzemal gorljive komunalne odpadke pod enakimi pogoji za vse izvajalce obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, odgovora pristojnih niso prejeli.
Regijski centri so prepuščeni sami sebi
V Sloveniji se je do zdaj na sežig v tujino izvozilo skoraj dve tretjini odpadkov, a z zaostrovanjem pogojev na tujih trgih odpadki ostajajo doma. Na zalogi je po ocenah okoli 40.000 ton gorljive frakcije, dvomesečni zastoji pri oddaji pa dodatno obremenjujejo regijske centre. Ti so bili zgrajeni za obdelavo, ne pa za dolgotrajno skladiščenje odpadkov.
Jasna zahteva: Država mora ukrepati zdaj
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije in GIZ SLOCERO enotno pozivajo Vlado RS in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, da nemudoma zagotovita rešitve:
- Vzpostavitev državnega sistema sežiganja odpadkov, kot to določa zakonodaja, ne da posega v dejavnost izvajalcev občinske gospodarske javne službe obdelave komunalnih odpadkov (ministrstvo, pristojno za odpadke, in Vlada RS imata pooblastilo v ZVO-2).
- Ureditev prehodnega obdobja do vzpostavitve sežigalnic in določitev enotne cene storitve za vse občane (ocena dodatnih stroškov, ki jih bodo imeli izvajalci mehanske obdelave komunalnih odpadkov, saj bodo ti pomembno vplivali na proračune občin in na cene občinskih GJS, obvestilo slovenskih občin in javnosti).
- Takojšnje rešitve za odstranitev skladiščenih odpadkov in preprečitev nadaljnjih požarov.
»Nesprejemljivo je, da država še naprej prelaga odgovornost na regijske centre in komunale, ki so se znašle pred kolapsom. Težav ne bo rešil še en sestanek, temveč nujno in odločno ukrepanje,« so ob tem še sklenili.
