8. februar - kultura smo mi vsi
France Prešeren
Osmi februar zaznamuje več dogodkov, ki so skozi stoletja tako ali drugače zaznamovali svet: leta 411 se je na primer rodil grški filozof in matematik Prokl, 1725 je umrl ruski car Peter I. Veliki, leta 1815 je dunajski kongres na pritisk Velike Britanije izdal izjavo proti trgovini s sužnji, leta 1984 so se v Sarajevu pričele 14. zimske olimpijske igre. Osmi februar je zaznamoval tudi Slovenijo: leta 1869 se je rodil Ivan Oražen, zdravnik in dobrotnik, leta 1980 je umrl pisatelj Leopold Suhodolčan. Vsi pa vemo, da je leta 1849 umrl France Prešeren.
Precej raziskovalnih nalog, pisanj in odprtih debat o njem smo zasledili
v zadnjih letih. Različni so pogledi na Prešernov opus, različne so
interpretacije in mnenja o našem največjem slovenskem pesniku.
Bil je posebnež, ki je imel prijatelje in nasprotnike že tedaj, ko je pesnil. Tudi takoj po smrti. In še vedno je tako. Pred časom sem prebrala Razjasnilo o Prešernovih pesmih, ki ga je za Novice leta 1866 napisal Jožef Blaznik. Citiram: Dopis iz Celovca v 18. listu "Slovenca" pravi, da že dolgo časa ni več nobenega iztisa krasnih Poezij Prešernovih naprodaj. "Vsi iztisi - pravi dalje - so se razprodali - lepo znamenje in priča, da se te poezije rade prebirajo." Naposled pisatelj željo izrekuje, "naj bi se brž napravil nov natis." Konec citata.
V nadaljevanju je avtor pojasnil, da je sam natisnil Prešernove poezije, med katerimi jih je 150 Prešeren pridržal zase, da jih je razdelil svojim prijateljem, ostalih 1050 pa dal bukvarjem na prodaj. Po njegovi smrti jih je leta 1853 okrajna kranjska sodnija izročila Blazniku. Dvanajst let pozneje jih je imel še 190 neprodanih in Blaznik je bil prepričan, da jih bodo razprodali šele po treh letih - citiram: Naj častiti bravci po teh številkah - in številke so povsod najveljavnejši glas - sami sodijo, ali ni moralo rajnega Prešerna, še dokler je živel, bridko dirniti v srce, ko je videl, kako klavrno se razprodajajo pesmi njegove, katere se bojo razprodale komaj v 3 letih, ako se bojo kupovale kakor do zdaj. Naj sodijo sami: je li to "lepo znamenje in priča, da se te poezije rade prebirajo?" – konec citata.
Dandanes Prešernove Poezije prebirajo po vsem svetu, saj so doživele tudi številne prevode.
Miran Hladnik je razmišljal, kako se je Prešeren s svojimi bližnjimi, med katerimi so bili tudi Slovenci, pogovarjal v nemščini, pesnil pa je v slovenščini. Sprašuje se, ali se sodobni Slovenci sploh zavedamo, kako nenavadna in tvegana je bila tedaj njegova odločitev za literarno slovenščino?
Tudi danes se prebira poezija. Vabi nas povsod: v tiskanih izdajah, na svetovnem spletu, tudi kot ustno izročilo. Vendar ni le poezija kultura. Kultura je skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanj, je lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju. Nenazadnje je kultura dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja. Pa vendar ni le omikanost, izobrazba in umetnost.
Lahko rečemo, da je naša kultura celota materialnih in nematerialnih stvaritev slovenske družbe, pa tudi plemenitenje, izpopolnjevanje in gojenje človekove nravi in načina življenja. In pri približevanju kulture kot take, ne le poezije, proze in dramatike, veliko vlogo odigrajo kulturna društva, ki delujejo po Sloveniji. Kulturni praznik je zato dan nas vseh, kajti mi vsi smo tisti, ki skupaj ustvarjamo in predstavljamo slovensko kulturo.
Bil je posebnež, ki je imel prijatelje in nasprotnike že tedaj, ko je pesnil. Tudi takoj po smrti. In še vedno je tako. Pred časom sem prebrala Razjasnilo o Prešernovih pesmih, ki ga je za Novice leta 1866 napisal Jožef Blaznik. Citiram: Dopis iz Celovca v 18. listu "Slovenca" pravi, da že dolgo časa ni več nobenega iztisa krasnih Poezij Prešernovih naprodaj. "Vsi iztisi - pravi dalje - so se razprodali - lepo znamenje in priča, da se te poezije rade prebirajo." Naposled pisatelj željo izrekuje, "naj bi se brž napravil nov natis." Konec citata.
V nadaljevanju je avtor pojasnil, da je sam natisnil Prešernove poezije, med katerimi jih je 150 Prešeren pridržal zase, da jih je razdelil svojim prijateljem, ostalih 1050 pa dal bukvarjem na prodaj. Po njegovi smrti jih je leta 1853 okrajna kranjska sodnija izročila Blazniku. Dvanajst let pozneje jih je imel še 190 neprodanih in Blaznik je bil prepričan, da jih bodo razprodali šele po treh letih - citiram: Naj častiti bravci po teh številkah - in številke so povsod najveljavnejši glas - sami sodijo, ali ni moralo rajnega Prešerna, še dokler je živel, bridko dirniti v srce, ko je videl, kako klavrno se razprodajajo pesmi njegove, katere se bojo razprodale komaj v 3 letih, ako se bojo kupovale kakor do zdaj. Naj sodijo sami: je li to "lepo znamenje in priča, da se te poezije rade prebirajo?" – konec citata.
Dandanes Prešernove Poezije prebirajo po vsem svetu, saj so doživele tudi številne prevode.
Miran Hladnik je razmišljal, kako se je Prešeren s svojimi bližnjimi, med katerimi so bili tudi Slovenci, pogovarjal v nemščini, pesnil pa je v slovenščini. Sprašuje se, ali se sodobni Slovenci sploh zavedamo, kako nenavadna in tvegana je bila tedaj njegova odločitev za literarno slovenščino?
Tudi danes se prebira poezija. Vabi nas povsod: v tiskanih izdajah, na svetovnem spletu, tudi kot ustno izročilo. Vendar ni le poezija kultura. Kultura je skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanj, je lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju. Nenazadnje je kultura dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja. Pa vendar ni le omikanost, izobrazba in umetnost.
Lahko rečemo, da je naša kultura celota materialnih in nematerialnih stvaritev slovenske družbe, pa tudi plemenitenje, izpopolnjevanje in gojenje človekove nravi in načina življenja. In pri približevanju kulture kot take, ne le poezije, proze in dramatike, veliko vlogo odigrajo kulturna društva, ki delujejo po Sloveniji. Kulturni praznik je zato dan nas vseh, kajti mi vsi smo tisti, ki skupaj ustvarjamo in predstavljamo slovensko kulturo.
