Čebele samotarke so pomembni opraševalci, ki prispevajo k raznolikosti in zdravju ekosistema

S prihodom prvega pomladnega dne se v naravi začne prebujati življenje. Med številnimi organizmi, ki se prebudijo po zimskem mirovanju, so tudi čebele samotarke – pomembni opraševalci, ki prispevajo k raznolikosti in zdravju ekosistema.

Če ste kdaj postavili gnezdilnico za čebele samotarke, ste morda spomladi opazili, da so se blatni zamaški na vhodih začeli odpirati. Njihov življenjski krog se začne prav v tem času, ko se iz gnezd izlegajo nove generacije čebel.

Prvi se izležejo samci čez nekaj dni pa še samice. Samci iščejo samice okoli cvetov, na katerih se hranijo in v bližini gnezd z namenom, da se parijo. Privablja jih vonj samic. Po oploditvi samice čebel samotark iščejo primerna mesta, kamor bodo odložile jajčeca. Gnezdišča so od vrste do vrste različna. Nekatere imajo rajše suha votla stebla ali luknje v lesu, nekatere kopljejo luknje v tleh, druge poiščejo polžje hiške, ali pa si na kamnitih stenah zgradijo kamrice iz blata in peska. Ko najdejo primerno mesto se podajo v nabiranje cvetnega prahu. Cvetni prah bo zaloga hrane za njihove ličinke. Samice izležejo vsako jajčece v svojo kamrico na zalogo cvetnega prahu, nato kamrico zapečatijo z mešanico blata ali rastlinskim materialom. Skrb za zarod je tako za samico končana. Svojih potomcev, ki se bodo izlegli, ne bo videla. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki pojedo zaloge cvetnega prahu in se nato zabubijo. Zimo čebele samotarke, preživijo v obliki zapredka. Odrasle čebele gnezdo zapustijo šele naslednje leto. Kdaj je odvisno od vrste.

Čebele samotarke za preživetje potrebujejo zadostne količine cvetnega prahu in mest za gnezdenje. Pomagamo jim lahko z ohranitvijo pisanih travnikov in sajenjem avtohtonih medovitih rastlin. Prav tako lahko na primerna mesta postavimo gnezdilnice, ki jih lahko naredimo tudi sami.

Projekt z naslovom Multidisciplinarna krepitev zmogljivosti in razvoj novih rešitev z namenom ohranjanja, varovanja in povečanja števila ogroženih skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele v ekosistemu, akronim projekta: BEE(A)WARE, je usmerjen v reševanje skupnih izzivov povezanih z drastičnim zmanjšanjem števila divjih opraševalcev in medonosne čebele na čezmejnem območju Biosfernega območja Mura-Drava-Donava na Hrvaškem in v Sloveniji, nižinskega dela Prekmurja in Krajinskega parka Goričko.

Projektni partnerji: Javna ustanova za razvoj Međimurske županije REDEA, Međimurska priroda – Javna ustanova za zaštitu prirode, Javni zavod Krajinski park Goričko, Galerija - Muzej Lendava / Galéria - Múzeum Lendva, Nacionalni inštitut za biologijo

Ladeja Fajfer, Nacionalni inštitut za biologijo
Foto: Blaž Koderman