Februarski obvezni vpis otrok v 1. razred osnovne šole
Vstop v šolo naj bo za otroka čim lažji ter poln pozitivnega pričakovanja
Šola
Osnovne šole so že začele z izvajanjem vpisa otrok v 1. razred za naslednje šolsko leto. Starši so dolžni vpisati otroka, ki bo v koledarskem letu, v katerem bo začel obiskovati šolo, dopolnil starost 6 let.
Vpis otrok v 1. razred ureja Zakon o osnovni šoli, ki med drugim
dopušča, da se lahko otroku začetek šolanja na predlog staršev,
zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje odloži za eno leto, če se
ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Komisijo imenuje
ravnatelj, najpogosteje pa jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni
delavec in vzgojitelj oz. učitelj. Ugotavljanje pripravljenosti otroka
za vstop v šolo ni obvezno, obvezno pa je za tiste otroke, ki so jih
starši ali pa zdravstvena služba predlagali za kasnejši vpis. Zakon tudi
določa, da imajo otroci, ki so tuji državljani ali so brez
državljanstva in prebivajo v Republiki Sloveniji, pravico do obveznega
osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani
republike Slovenije. V Sloveniji imamo trenutno dve zasebni osnovni
šoli, in sicer zasebni vzgojno izobraževalni zavod Waldorfska šola
Ljubljana, ki ima organizacijsko enoto v Mariboru in Osnovno šolo
Alojzija Šuštarja v Ljubljani pod okriljem Zavoda sv. Stanislava.
Zgornja meja za en oddelek je 28 učencev
Običajno starši vpišejo otroka v šolo v tistem šolskem okolišu, kjer ima otrok tudi stalno ali začasno prebivališče. Če želijo, lahko starši otroka vpišejo tudi na drugo šolo, vendar mora ta šola s tem soglašati. Problem se lahko pojavi, kot je dejal Marko Kraner, ravnatelj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, pri formiranju oddelkov. Zgornja meja za en oddelek je 28 učencev, če jih je 29, morata biti dva oddelka. Otroci iz drugih šolskih okolišev ne smejo povečati števila oddelkov, v tem primeru jih določena šola lahko zavrne. Možen je tudi predčasni vpis v šolo, na podlagi ravnateljeve odobritve, vendar se starši za to možnost redko odločijo. Kot je povedal Marko Kraner, na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici v zadnjih letih niso imeli nobene prošnje za predčasni vpis v OŠ, prav tako ne, po besedah ravnateljice Darje Kosič Auer, na OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru, kjer bodo imeli v naslednjem šolskem letu dva oddelka prvega razreda, na podružnični šoli Cven pa enega. Tudi za odložitev vpisa se starši redko odločijo, ravnateljica Darja Kosič Auer je dejala, da še vedno obstaja možnost odložitve med šolskim letom, če bi se res pokazalo, da otrok zaradi najrazličnejših razlogov, še ni pripravljen na šolo.
Vedno več otrok z govornimi in jezikovnimi motnjami
Nives Skamlič, prof. def. in logopedinja na Centru za sluh in govor Maribor opozarja, da ima vedno več otrok govorne in jezikovne motnje, »petletnikov s tovrstnimi težavami je okrog 40 odstotkov, pred petnajstimi leti je bil odstotek teh otrok bistveno nižji«. Kot »glavne krivce« za takšno stanje navaja »škodljive vplive pretiranega gledanja televizije, uporabe računalnika, razvad kot so predolgo sesanje dude, pitje iz stekleničke, sesanje prsta in drugih predmetov ter neustrezna prehrana, ki lahko vodi do tega, da so otroci nemirni in niso sposobni koncentracije in poslušanja«. Opozarja tudi na ključno vlogo poslušanja, ki se ga mora otrok učiti že zelo zgodaj. Otroci, ki znajo poslušati, bodo prikrajšani za marsikatere učne težave, imeli pa bodo tudi bogatejši besedni zaklad. »Starši naj otrokom veliko berejo«, svetuje logopedinja Nives Skamlič. Zelo pomembno je, da starši vejo, da naj bi bil govor okrog petega leta že dokaj dobro formiran, tj. razumljiv za otrokovo širšo okolico. »Optimalno obdobje za razvoj govora in jezika je pred vstopom v šolo«, še opozarja Skamličeva; preventivni pregledi petletnikov pri logopedu, se izvajajo z namenom, da se pred vstopom v šolo, morebitne težave odkrijejo in pravočasno odpravijo. Pomembno je, da pediater izključi vsakršno okvaro sluha, tudi pogostejša vnetja ušes so lahko pomemben vzrok slabši izgovorjavi. Najpogostejša težava prvošolcev je nepravilna izgovorjava sičnikov (s, z, c) in šumnikov (š, ž, č) ter nadomeščanje glasu r z j ali l, pravi Janja Vidovič, prof. def., logopedije in surdopedagogike. Kako dolgo mora otrok obiskovati logopeda, je odvisno od vsakega posameznika in dodaja, da je pomembno, »da se otrok sam zaveda svoje govorne težave, koliko je motiviran za odpravo le-te, pomembno je tudi, da so starši pripravljeni sodelovati z logopedom«. Za izboljšanje otrokove grafomotorike Vidovičeva svetuje, naj starši otroka spodbujajo k risanju, in to s čim več različnimi materiali na čim več različnih podlag.
V publikaciji OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici je zapisano, da je »dan ko otrok prvič prestopi šolski prag velik dogodek ne le zanj, temveč tudi za starše. Otroci se na vstop v šolo odzivajo zelo različno in da je potreben čas, da se navadijo na nov način dela in na nov red«. Strokovni delavci šole in starši lahko s skupnim sodelovanjem pomagajo otroku, da bo vstop v šolo zanj čim lažji ter poln pozitivnega pričakovanja.
Zgornja meja za en oddelek je 28 učencev
Običajno starši vpišejo otroka v šolo v tistem šolskem okolišu, kjer ima otrok tudi stalno ali začasno prebivališče. Če želijo, lahko starši otroka vpišejo tudi na drugo šolo, vendar mora ta šola s tem soglašati. Problem se lahko pojavi, kot je dejal Marko Kraner, ravnatelj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, pri formiranju oddelkov. Zgornja meja za en oddelek je 28 učencev, če jih je 29, morata biti dva oddelka. Otroci iz drugih šolskih okolišev ne smejo povečati števila oddelkov, v tem primeru jih določena šola lahko zavrne. Možen je tudi predčasni vpis v šolo, na podlagi ravnateljeve odobritve, vendar se starši za to možnost redko odločijo. Kot je povedal Marko Kraner, na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici v zadnjih letih niso imeli nobene prošnje za predčasni vpis v OŠ, prav tako ne, po besedah ravnateljice Darje Kosič Auer, na OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru, kjer bodo imeli v naslednjem šolskem letu dva oddelka prvega razreda, na podružnični šoli Cven pa enega. Tudi za odložitev vpisa se starši redko odločijo, ravnateljica Darja Kosič Auer je dejala, da še vedno obstaja možnost odložitve med šolskim letom, če bi se res pokazalo, da otrok zaradi najrazličnejših razlogov, še ni pripravljen na šolo.
Vedno več otrok z govornimi in jezikovnimi motnjami
Nives Skamlič, prof. def. in logopedinja na Centru za sluh in govor Maribor opozarja, da ima vedno več otrok govorne in jezikovne motnje, »petletnikov s tovrstnimi težavami je okrog 40 odstotkov, pred petnajstimi leti je bil odstotek teh otrok bistveno nižji«. Kot »glavne krivce« za takšno stanje navaja »škodljive vplive pretiranega gledanja televizije, uporabe računalnika, razvad kot so predolgo sesanje dude, pitje iz stekleničke, sesanje prsta in drugih predmetov ter neustrezna prehrana, ki lahko vodi do tega, da so otroci nemirni in niso sposobni koncentracije in poslušanja«. Opozarja tudi na ključno vlogo poslušanja, ki se ga mora otrok učiti že zelo zgodaj. Otroci, ki znajo poslušati, bodo prikrajšani za marsikatere učne težave, imeli pa bodo tudi bogatejši besedni zaklad. »Starši naj otrokom veliko berejo«, svetuje logopedinja Nives Skamlič. Zelo pomembno je, da starši vejo, da naj bi bil govor okrog petega leta že dokaj dobro formiran, tj. razumljiv za otrokovo širšo okolico. »Optimalno obdobje za razvoj govora in jezika je pred vstopom v šolo«, še opozarja Skamličeva; preventivni pregledi petletnikov pri logopedu, se izvajajo z namenom, da se pred vstopom v šolo, morebitne težave odkrijejo in pravočasno odpravijo. Pomembno je, da pediater izključi vsakršno okvaro sluha, tudi pogostejša vnetja ušes so lahko pomemben vzrok slabši izgovorjavi. Najpogostejša težava prvošolcev je nepravilna izgovorjava sičnikov (s, z, c) in šumnikov (š, ž, č) ter nadomeščanje glasu r z j ali l, pravi Janja Vidovič, prof. def., logopedije in surdopedagogike. Kako dolgo mora otrok obiskovati logopeda, je odvisno od vsakega posameznika in dodaja, da je pomembno, »da se otrok sam zaveda svoje govorne težave, koliko je motiviran za odpravo le-te, pomembno je tudi, da so starši pripravljeni sodelovati z logopedom«. Za izboljšanje otrokove grafomotorike Vidovičeva svetuje, naj starši otroka spodbujajo k risanju, in to s čim več različnimi materiali na čim več različnih podlag.
V publikaciji OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici je zapisano, da je »dan ko otrok prvič prestopi šolski prag velik dogodek ne le zanj, temveč tudi za starše. Otroci se na vstop v šolo odzivajo zelo različno in da je potreben čas, da se navadijo na nov način dela in na nov red«. Strokovni delavci šole in starši lahko s skupnim sodelovanjem pomagajo otroku, da bo vstop v šolo zanj čim lažji ter poln pozitivnega pričakovanja.
