Skupščina Srbov Štajerske skupnosti
V Radence prišli iz Kranja, Ljubljane, Celja, Maribora, Gornje Radgone in Murske Sobote
Filip Matko, sobota, 11. februar 2012 ob 23:15
Člani predsedstva Izvršnega odbora društva Štajerska skupnost: Zoltan Časar, Rade Bakračević, Dobre Stojanovski in Goran Gelev
Izredno aktivni člani Srbskega kulturnega društva Štajerska Skupnost, ki ima sicer sedež v Mariboru, predseduje pa ji Rade Bakračević iz Radencev, so v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, opravili sedmo redno letno skupščino. Sklep o datumu in kraju sklica skupščine je bil sprejet konec januarja, ko so bile idealne vremenske prilike po vsej Sloveniji, a se je udeležencem skupščine 11. februarja bilo izredno težko pravočasno »prebiti« do Radencev.
Tako je predsednik nadzornega odbora društva Štajerska skupnost, Zdravko Majstorović iz Murske Sobote, najprej menil, da bo treba sklic skupščine preložiti za deset dni, ker ne bo dovolj udeležencev zaradi slabih vremenskih pogojev. Toda prihajajoči so se pričeli javljati po telefonu in padla je odločitev o premiku začetka zbora. Kajti iz Kranja se je javil Milan Aksentijević, da bo zamudil poldrugo uro. Za njim sta se javila iz Ljubljane Dušan Vićentić in Petar Končar, da bosta zamudila eno uro, a Cvijetin Blagojević iz Celja je javil svojo polurno zamudo.
Iz Hrvaške, iz Varaždina, je prišla Milka Knežević, ki ni imela problemov s snegom na cesti, a zaradi težav s preobilico snega je javil svojo zadržanost ter svoje ekipe podpredsednik društva Štajerska skupnost, Dragan Pavić iz avstrijskega Gradca. Prav tako se je opravičila Dušanka Šef iz Gradca, ki je predstavnica društva za avstrijsko Štajersko. Udeležba na skupščini je ob sklicu bila 90-odstotna.
Kot delovni predsednik je skupščino vodil Milan Aksentijević. O aktivnostih društva v minulem letu 2011 je poročal predsednik Rade Bakračević. Realiziranih je bilo deset projektov samostojno v okviru društva, trije projekti pa v sodelovanju z Mariborsko literarno hišo. Ob tem je Bakračević pohvalil Marjana Pungartnika, slovenskega pisatelja in predsednika Literarnega društva v Mariboru ter Mihaila Lišanina, lastnika Galerije mladih v Celju. Društvo je prejelo veliko priznanj za organiziranje razstav pravoslavnih ikon v Mariboru, Celju in Gradcu. Vemo pa tudi, da je bila takšna razstava videna tudi v radenskem DOSOR-ju, kot tudi v Moravskih Toplicah. Največ pohval pa je bilo društvu izrečenih ob organizaciji Dnevov srbske kulture v Mariboru.
Je pa ob tej priložnosti Rade Bakračević posebej pohvalil Cvijetina Blagojevića, ki že sedem let, kot vodja športne sekcije društva organizira Mednarodne festivale šaha v mestih dveh štajerskih pokrajin: v Sloveniji in Avstriji.
Za letošnje leto je društvo Štajerska skupnost ponovno pripravilo nekaj čez deset projektov. Že 10. januarja so realizirali Dneve srbske književnosti, ko je v goste prišel Ivan Rajović, srbski novinar in filozof. V začetku prihodnjega meseca (2. marca) bodo gostje na Dnevih srbske književnosti v Mariboru štirje znani srbski književniki, med njimi Miodrag Jakšić, književnik in državni sekretar Ministrstva ver in diaspore Republike Srbije. To srečanje bo prvo, ko se neko kulturno društvo Srbov vključuje v okvir dejavnosti Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012. Po mnenju Bakračevića bodo to vsekakor z zlatimi črkami zapisali v svojo društveno zgodovino.
Članica društva Štajerska skupnost za področje Hrvaške, Milka Knežević, je tudi predsednica Mednarodnega kluba prijateljstva in je zatorej pozvala k medsebojnemu sodelovanju ter realizaciji nekaterih skupnih projektov. Njenemu vabilu k včlanitvi v Mednarodni klub prijateljstva se je odzvalo kar deset prisotnih članov Štajerske skupnosti.
Podanemu poročilu o delu v letu 2011 ter predstavitvi programa Štajerske skupnosti za leto 2012 je sledila obširna razprava in iz besed razpravljalcev je bilo moč ugotoviti, da vsi pozitivno ocenjujejo vlogo srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost, ki ga uspešno vodi Rade Bakračević iz Radencev.