Ukrajinski večer med domoljubjem, glasbo in pesmimi v muzeju Splošne knjižnice Ljutomer

V četrtek, 17. aprila, je v muzeju Splošne knjižnice Ljutomer potekal dogodek ukrajinski večer, kjer so z glasbenimi in pesniškimi točkami kulturnega programa nastopali Eka - Yokodo, Svetlana Oletič, Olga Naizhar, Julija Veka in Dmytro Hnatiuk.

Glasbenica Eka je občinstvo ovila v svoj projekt Glasba kot vez in zapela nekaj ukrajinskih pesmi, Julija Veka iz Ormoža je predstavila geografske in kulturne znamenitosti Ukrajine, Olga Naizhar je recitirala pesem Kobzar, svetovno znanega ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka, Svetlana Oletič je v smejanju publike nizala zanimive besede iz ukrajinščine in njihovih drugačnih pomenih v slovenščini. Dima je v ukrajinščini recitiral pesem Ko sem bil star trinajst.

Svetlana Oletič je večer sklenila s ganljivo zahvalo vsem Slovencem

"Spoštovani, drage obiskovalke in obiskovalci, cenjeni gostje!

Danes stojimo tukaj z občutkom hvaležnosti, sočutja in ponosa. V zadnjih treh letih smo bili priča enemu največjih izzivov sodobnega časa - begu pred vojno, iskanju varnosti in upanja v neznani deželi. Slovenija je bila ena izmed držav, ki je odprla srce in vrata vsem tistim, ki so z bolečino v očeh in negotovostjo v srcu bežali pred grozotami, ki so jih pustili za seboj. Med njimi so bili številni Ukrajinci, ki so si novo življenje začeli prav tukaj – v Pomurju in drugih delih naše prelepe Slovenije. Njihove zgodbe so danes zgodbe o pogumu, vztrajnosti in novi pripadnosti. Mnogi med njimi danes že delajo v gostilnah, toplicah, trgovinah, za volanom avtobusov - in s svojim trudom pomembno prispevajo k razvoju naše družbe. Otroci, ki so nekoč z zaskrbljenimi pogledi prestopili pragove naših šol, so danes del razredov, ekip, skupnosti. Govorijo slovensko, se udeležujejo športnih in kulturnih dejavnosti, dosegajo uspehe v nogometu, namiznem tenisu, judu, karateju in rokometu. V šolskih klopeh dosegajo odlične rezultate, njihovi nasmehi pa ne poznajo več meje med "našimi" in "njihovimi". Za mnoge izmed njih je Slovenija postala novi dom. Tukaj imajo prijatelje, sosede, spomine in - upanje. Tri leta so dolga doba. Dovolj dolga, da iz tujca postaneš sosed. Dovolj dolga, da v srcu začutiš pripadnost. In prav je, da danes poudarimo, da to ni bila enosmerna pot. Slovenija je z njihovo prisotnostjo veliko pridobila. Tam, kjer je primanjkovalo otrok, so ukrajinski otroci ohranili šolske razrede pri življenju. Morda celo delovna mesta. Vzpostavili so nova prijateljstva in soustvarjajo naš vsakdan. Zato danes v imenu vseh, ki so tukaj ostali in tukaj živijo, izrekamo veliko HVALA Sloveniji. Hvala državi in njenim institucijam, hvala skupnostim, učiteljem, delodajalcem, prostovoljcem in vsem Slovencem, ki so s toplino, solidarnostjo in dobroto odprli svoja srca. Mnogi med vami še danes pomagate - in to ne bo nikoli pozabljeno. Naj ob tej priložnosti vsi skupaj zaploskamo - za človečnost, za sožitje, za novo upanje. Velik aplavz in iskrena hvala!"

Foto: Splošna knjižnica Ljutomer in Olga Naizhar