Valentinovo - dan zaljubljencev
Tjaša Kos, ponedeljek, 13. februar 2012 ob 19:57
V Sloveniji se ptički ženijo na Gregorjevo in Vincencijevo
Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen - največkrat s pošiljanjem voščilnic (pogosto anonimnih) in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni. Do danes so bili razglašeni trije sveti Valentini. Prav 14. februarja goduje vplivni gnostični učitelj Valentinius, ki je leta 143 kandidiral za rimskega škofa. V svojih naukih je krščansko ljubezen primerjal z zakonsko posteljo, kar je bilo v močnem nasprotju z asketsko krščansko mislijo, ki je takrat prevladovala.
Prvo pričevanje o povezanosti dne svetega Valentina z romantično
ljubeznijo sega v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji 14. februar
označevali kot dan, ko se ženijo ptički. V tej dobi so si ljubimci
takrat izmenjevali pisemca in se imenovali za valentine. Verjetno je, da
marsikatera legenda o svetem Valentinu izhaja prav iz tega časa. Kot
primer naj navedem: ko je cesar Klavdij II. prepovedal poročanje rimskih
vojakov, naj bi sveti Valentin skrivoma pomagal pri njihovi izvedbi.
Znamenita, a pogosto spregledana, je tudi omemba Valentinovega v
Shakespearovi tragediji Hamlet, ko Ofelija med svojim norim govorom v
četrtem dejanju pravi: »
Jutri je Valentinovo«.
Prav Valentin je glasnik ljubezni, tega najmočnejšega čustva, ki ga
premoremo ljudje. In ljubezen? Ljubezen je večna. Ljubezen je sol
življenja. Brez nje bi bilo življenje le životarjenje. Ljubezen daje
smisel in je razlog obstoja. Ljubezen je lahko osrečujoča ali uničujoča –
pa vendarle lepa in vredna trpljenja, kajti šele skozi trpljenje se
kažeta njena prava vrednost in lepota.
Eno najbolj znanih in najlepših besedil o ljubezni se nahaja v Svetem
pismu v 1. pismu Korinčanom
1Kor 13,1-13, ki ga je napisal apostol
Pavel: "
Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne
imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar
preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi
imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem
nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi
izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne
koristi. Ljubezen je potrpežjiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen
se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da
razdražiti, ne misli hudega. Ne želi si krivice, želi pa si resnice. Vse
opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine."
Trey Parker in Matt Stone o ljubezni pravita tako: "
Ljubezen ni
odločitev, ljubezen je občutek. Če bi se lahko odločili, koga ljubimo,
bi bilo življenje veliko manj zapleteno in hkrati veliko manj magično."
Kaj pa Valentinovo v Sloveniji? God svetega Valentina se na Slovenskem že dolgo praznuje, vendar je imel
v preteklosti drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin, prvi
spomladin, prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju
na ta dan začnejo prva dela v vinogradih in na vrtovih. Poleg tega naj
bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se ženijo tudi na
Gregorjevo in Vincencijevo). V Beli krajini pravijo, da se z
valentinovim začne prvi spomladanski dan.
Med Slovenci naj bi bilo valentinovo najbolj priljubljeno na Primorskem.
V Štmavru pri Gorici se s prvo nedeljo po Valentinu začne sezona vaških
praznikov na Goriškem. Na ta dan praznujejo tudi praznik štrukljev.
Ponekod v severovzhodni Sloveniji gospodinje na valentinovo po drevju in
grmih nastavijo otrokom Valentinove potičke.