Družina Slana iz Bolehnečic prejela najvišje priznanje občine

V času godovanja farnega zavetnika sv. Jurija Občina Sv. Jurij ob Ščavnici letos že enaintridesetič praznuje svoj občinski praznik. Vsa ta leta se v občini v drugi polovici aprila zvrstijo dogodki v organizaciji številnih društev in organizacij, ki vsaka na svojem področju prispevajo k prazničnemu dogajanju v tem času.

Osrednji dogodek vsakoletnega praznovanja je slavnostna akademija, na kateri vodstvo občine predstavi rezultate svojega dela in dela vseh občanov v preteklem enoletnem obdobju. Letošnja slovesnost je ob prisotnosti slavnostnega govornika, poslanca DZ Franca Breznika, županov nekaterih sosednjih občin, delavcev občinske uprave, članov občinskega sveta in številnih občanov, v Kocbekovi dvorani KUS potekala v petek, 25. aprila.

Uvod prireditve so posvetili umrlemu papežu Frančišku, kateremu so se poklonili z minuto molka. Sledila je slovenska himna v izvedbi domačega mešanega pevskega zbora, ljudske pevke iz Sv. Jurija pa so zapele Jürjovško himno.

Uvodni nagovor župana Andreja Vrzela je izzvenel v želji, da se občani med seboj še bolj povežejo, da ne vidijo samo stvari, ki še niso narejene ampak se ozrejo na uspehe, ki jih je občina dosegla v enaintridesetih letih obstoja, se poenotijo in gradijo svojo lokalno skupnost naprej.

Slavnostni govornik, poslanec DZ Franc Breznik, je ob čestitkah občanom za praznik občine opozoril na težave, s katerimi se srečujemo v državi in so v veliki meri tudi rezultat nerazumnih politik prejšnje in tudi sedanje sestave evropskega parlamenta, katerim v Sloveniji preveč nekritično sledimo. Ozrl se je tudi v bližnjo prihodnost, ki v državi prinaša tudi parlamentarne volitve ter pozval volivce k razumnemu odločanju na njih.

Za dobro vzdušje med posameznimi točkami je poskrbel vse bolj poznani in priljubljeni Silvo Pliberšek, odličen glasbenik, ki ga poznamo predvsem kot pevca, tokrat pa se je predstavil tudi z glasbeno spremljavo svojih pesmi.

Stalnica vsakoletnega praznovanja občinskega praznika pri Sv. Juriju je podelitev priznanj občanom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k prepoznavnosti občine v lokalnem, slovenskem in tudi širšem področju. Občinski svet je na predlog Komisije za priznanja sklenil, da najvišje priznanje, Grb občine Sv. Jurij za leto 2025 prejme družina Slana iz Bolehnečic za izjemen prispevek na področju reje in trenaže kasaških konj ter izjemne uspehe v kasaškem športu. Priznanje so celotni družini Slana podelili poslanec DZ Franc Breznik, župan Andrej Vrzel in predsednik občinske komisije za priznanja Franc Rajh.

Družina se že skoraj petdeset let ukvarja s kasaškimi konji

Družina Slana iz Bolehnečic 4 se že skoraj petdeset let ukvarja s kasaškimi konji: rejo in kasaškimi dirkami. Začetnik je bil pokojni oče Jožef Slana, ki je leta 1976 po sedmih letih, ko na kmetiji ni bilo konja, prej delovnega, pripeljal nazaj na kmetijo konja. In to kasaškega, kobilo Fijoso, ki je drugo leto povrgla Fanto. Sin Branko je bil tisti, ki je delal vse z njo in sta tako nekako drug drugega učila. Glede na uspehe, zelo uspešno. V hlevu Slanovih ni bilo konja, ki ne bi bil v njegovem treningu. Vse v življenju Branka je postalo podrejeno konjem. Na maturantski izlet ni šel, ker so bile tiste dni dirke. Tudi dan poroke je moral biti na dan, ko ni bilo na sporedu nobene dirke. Fanta je zmagovala že kot dvoletnica in tudi vsa kasnejša leta dirkanja. Postavila je izvrstni kilometrski čas za tisto obdobje slovenskega in jugoslovanskega kasaštva. Tekmovala sta v vseh pomembnejših dirkah državnega pomena, na različnih hipodromih Jugoslavije in dosegla visoke uvrstitve. Kobila Fanta je imela zaradi zdravstvenih težav zgolj dve žrebeti. Potomka Fru-fru je potrdila moč linije kobile Fijose in dala hlevu Slanovih nov zagon pri delu s kasači. To je bila kobila, ki je potrdila Brankovo trenersko in vozniško suverenost. Omenila bi še žrebca Fabijana, ki je pogosto zmagoval dirke v zadnjih 200 metrih. Kobila Fanta II je leta 2004 zmagala slovenski kasaški Derby, kar je največja IN NAJPOMEMBNEJŠA dirka za konja v Sloveniji in si jo želi vsak rejec, vsak tekmovalec. Slanovi jo imajo.

Linija F ostaja vodilna linija hleva pri Slanovih, saj jim je privozila več kot 70 prvih mest in mnogo uvrstitev do tretjega mesta. Zadnja leta pa je družina Slana nagrajena s konjem Frodo S. Froda S najverjetneje ne bi poznali na takšen način, kot ga poznamo danes, če ne bi Branko imel v sebi sposobnosti, da prepozna potencial konja, s katerim dela in družina se je odločila, da ga pošljejo na Švedsko, kjer je navduševal zadnja leta in kjer je kasaški šport izjemno cenjen, in kjer delajo najboljši trenerji. Frodo S si je na Švedskem privozil številne zmage in podrl vse slovenske rekorde: ima slovenski rekord na kratki stezi, to je na1600m, na dolgih stezah, to je 2100m in na 2600m; prav tako ima slovenski rekord iz obrata in številna prva, druga in tretja mesta.

Ko tvoje trenersko delo izpolni konj, kot je Frodo S, si kot trener izpolnil svoje delo z odliko. V tem položaju Branko sedaj tudi ob svojih bogatih izkušnjah uvaja v ta šport sina Marka. Predvsem z vzgledom potrpežljivosti in vero in zaupanjem v pošteno delo. V svojem rejskem, trenerskem in tekmovalnem delu ima ves čas polno podporo širše in svoje ožje družine. Mama Majda, žena Marjeta in Markova žena Ana postorijo veliko dela na kmetiji, da Branku in Marku ostane čas za trening konj Tudi hčerka Jasmina je polno vključena v življenje s konji kasači kot trenerka in tekmovalka, a sedaj že v svoji družini. Sin Matej je veterinar in je z izobraževanjem, tudi v tujini, pridobil bogata znanja o obravnavi konja športnika. Pogosto prihaja domov in je družini v strokovno podporo pri njihovem delu s konji. Ljubezen do konjev, ki jo je Branko prejel od staršev, je torej prenesel na vse svoje potomce in priženjene člane družine, zato vemo, da se bo ljubezen v reji, treniranju in tekmovanju v kasaškem športu še nadaljevala.