»Na oder grem s srcem«

Ljubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici ima od februarja naprej novo predsednico Sonjo Karlo, ki se, tako ljubiteljski dramski igri kot tudi vzgojiteljskemu poklicu, predaja s srcem. Sonja je stara manj, kot je staro društvo, a je, da bo nekoč postala del njega, sanjala že kot otrok. Brez Sonje si odslej ne bo mogoče predstavljati nobene predstave več, saj je pod svoje okrilje vzela vso dramsko delovanje od predšolskih otrok naprej.

»Spominjam se s koliko volje je Sonja prišla v društvo, in koliko živahnosti in vedrine je vpletla v delovanje in življenje dramskega društva«, navdušeno pripoveduje Boris Kovačič, nekdanji in dolgoletni predsednik Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici. Zanj in za Edija Sedmaka se vaje začnejo tri ure prej kot za ostale igralce. V stari dvorani je treba zakuriti v peči in ogreti prostor za vaje, da v tem mrzlem zimskem času igralcev ne bi preveč zeblo. Pa tudi s kulisami, ki počasi dobivajo svojo novo podobo za novo uprizoritev, je veliko dela. Predsednica Sonja pravi, da sta njena desna roka v društvu, »zelo sem vesela, da ju imam«. Po začetnem kramljanju z Borisom in Edijem ostaneva sami. Ob angleškem čaju nadaljujeva pogovor:

Kako ste se pridružili Ljubiteljskemu dramskemu društvu Sveti Jurij ob Ščavnici, ki deluje že več kot trideset let?
Društvo ni našlo mene, ampak sem jaz njega. Na njihove predstave sem hodila že kot otrok. Spomnim se, da me nikoli niso pustili ravnodušne, vedno sem bila navdušena nad njihovimi nastopi in potiho sem si govorila, da je to tisto, kar bi rada delala, ko bom velika.

Bilo je na božični večer, ko sem si ogledala božično predstavo na Stari Gori. Stopila sem do predsednika in povprašala, če morda rabijo kakšno igralko več. Sedaj sem članica četrto leto.

Kaj pri dramski igri vas najbolj navdušuje?
Na odru si lahko čisto vse, kar ti poželi domišljija. Igranje je zame užitek in sprostitev. Pa tudi vaje so polne smeha in dobre volje. Kot skupina res dobro funkcioniramo.

V Komediji o izgubljenem sinu, ki jo je v prleško narečje prepesnil Franc Lančič, režiral pa Boris Kovačič, ste igrali gostilničarjevo hčer. Bi jo znali zaigrati še enkrat?
To je bila moja prva vloga, zato mi je še posebej ostala v spominu. Oseba, ki sem jo igrala, ni bila ves čas na odru, a ko je nastopila je bila udarna. Tudi moja zdajšnja vloga je podobna. Gostilničarjevo hčer bi z veseljem še enkrat igrala in upam da bomo predstavo še kdaj ponovili.

Večino delovnih dni preživite v vzgojiteljski vlogi. So tudi otroci kdaj vaši vzgojitelji?
Vsekakor. Vsak je individuum zase in te lahko veliko nauči, če le prisluhneš.

"Na odru si lahko čisto vse, kar ti poželi domišljija. Igranje je zame užitek in sprostitev."

Pravite, da s srcem greste na oder. Kaj pa v službo?
Sonja pripoveduje o dogodku izpred nekaj dni: »Prišla sem skozi vrata vrtca, ko mi je mama med preoblačenjem otroka povedala, kako jo je popravil: Sonja ni prišla v službo delat, Sonja je prišla v vrtec.« Res je, pri delu z otroki zelo uživam. Vrtec in igra sta dve stvari, kjer pustim svoje srce.

Pod vašim mentorstvom je v vrtcu zaživel dramski krožek.
Dramski krožek sem pričela izvajati oktobra lani. Vključenih je šestnajst otrok, starih od pet do šest let. S prvo dramatizacijo Zakaj je sneg bel smo se premierno predstavili ob obisku Božička. 20.3. pa bomo s to predstavo nastopili na Območni reviji otroških gledaliških skupin v Razkrižju. Otroci so zelo zavzeti, sami smo izdelali kostume in sceno ter tako kot jaz, v igri zelo uživajo. Za to šolsko leto smo načrtovali še eno dramatizacijo, za katero že s polno paro iščemo gradivo. Pred kratkim sem se na povabilo mentorice ge. Lidije Jarc priključila tudi dramski skupini v OŠ.

In kaj boste uprizorili z osnovnošolci?
Pripravljamo Županovo Micko. Zanimivost te skupine je, da jo sestavljajo same punce in bodo tako odigrale tudi moške vloge. Verjemite, gre jim odlično. Tudi z njimi se bomo predstavili na reviji v Razkrižju. Presenečena sem nad zavzetostjo mladih igralcev. Celo med počitnicami so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za vaje.

Za podmladek v društvu se torej ni bati?
Glede na interes, ki ga vsi mladi igralci pokažejo pri vajah in predstavah, se za podmladek v našem Ljubiteljskem društvu sploh ne bojim. V dramski krožek pa si bom prizadevala vključiti tudi otroke od treh let dalje.

"Presenečena sem nad zavzetostjo mladih igralcev. Celo med počitnicami so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za vaje."

So tako majhni otroci že lahko igralci?
Brez dvoma. Triletniki že dovolj dobro obvladajo nekatere dramske prvine. Spretni so v igri vlog. V igralnicah imamo kotičke, kjer se otroci v igri postavijo v vlogo nekoga drugega. To so začetki in osnova za naprej.

In kaj pripravljate z dramskim društvom? Nam že lahko izdate, kdaj bo premiera?
Pripravljamo komedijo Žalujoči ostali, ki jo je prevedel in režiral Roman Marič, bolj znan kot Pepek z brega. Premiera bo 23.3., predstavili se bomo tudi na Linhartovem srečanju v Gornji Radgoni. S to predstavo bomo zaključili delovanje v starih prostorih.

Namen imamo nastopiti tudi na kakšnem festivalu, v načrtu pa je tudi kar nekaj gostovanj pri prijateljskih društvih.

Gradnja kulturnega doma se počasi končuje. Kmalu boste imeli čast nastopiti na novem odru.
Zelo se veselimo novih prostorov. Komaj čakamo, da preizkusimo nove odrske »deske«. Veselje z nami delijo tudi prijateljska društva, ki se že nadejajo gostovanj. Skupaj bomo torej poskrbeli za to, da gledalci iz dvorane ne bodo odhajali ravnodušni, in kar je najpomembnejše, da se bodo radi vračali.