1. april, dan norčavosti
1. aprila se radi pošalimo na račun drugih, ki nam tega ne smejo zameriti
1. april
Prvi april ali dan norcev poznamo v številnih državah po svetu kot prav
poseben praznik. To sicer ni dela prost dan, delo na ta dan namreč
poteka povsem običajno. Kljub temu pa se ljudje vsako leto znova 1.
aprila radi pošalijo na račun drugih, ki jim tega ne smejo zameriti.
V nekaterih deželah si lahko prvoaprilsko šalo privoščijo le do poldneva, nato pa je to prepovedano.
Zakaj je 1. april dan norcev, obstaja več razlag, dejstvo pa je, da se nekaterih posebnih dogodkov na ta dan sploh ne spominjamo. Leta 1933 se je v Nemčiji pričel Streicherjev bojkot judovskih zdravnikov, pravnikov in trgovcev. Leta 1939 je bil ravno 1. aprila konec španske državljanske vojne. 1. aprila 1900 se je rodil Tone Seliškar, slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec. Leta 2001 so se na Nizozemskem prvič poročali istospolni pari.
Ena izmed razlag, zakaj je 1. april dan norcev, govori, da so se v Evropi na ta dan prvi začeli šaliti Francozi že v začetku šestnajstega stoletja. Po nekaterih navedbah naj bi do tega prišlo po zamenjavi julijanskega koledarja z gregorijanskim in praznovanjem novega leta 1. januarja. Pred tem so praznovali novo leto 25. marca vse do 2. aprila. Ker so praznovanja prestavili za nekaj mesecev, so se 1. aprila zaradi navade še vedno želeli zabavati in so se tako začeli šaliti na račun tistih, ki za spremembo niso vedeli in jim delili lažna darila, na njihov račun pa zganjali šale.
Tudi druga razlaga govori, da so se 1. aprila začeli šaliti Francozi. Leta 1713 naj bi francoski kralj Ludvik XIV. ta dan razglasil za "dan norcev in lažnivcev". Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono. Naj spomnim, da je bil Ludvik XIV. kralj Francije in kralj Navare od 14. maja 1643 do svoje smrti. Ludvika XIV. so poimenovali tudi Sončni kralj (fr. Le Roi Soleil). Vzdevek dolguje vlogi Sonca, ki jo je igral pri petnajstih letih v Baletu noči, kjer je na glavi nosil ogromno masko sonca. V času njegovih sodobnikov ni bilo nenavadno, da so se kralji ukvarjali z baletom. Med drugim je v njih rad plesal njegov oče Ludvik XIII.
Na ta dan so v navadi potegavščine, ki jih objavljajo tudi TV in časopisi, zadnja leta tudi na svetovnem spletu. Eno izmed najodmevnejših šal si je leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi oni kupili taka drevesa, ki bi jih nato gojili doma.
Le kaj se nam obeta letos? Tudi na našem portalu se za 1. april radi pošalimo in tudi letos ni bila izjema.
Mark Twain je dan norcev opisal kratko in jedrnato: »Prvi april je dan, ko se spomnimo, kaj smo ostalih 364 dni v letu.«
Zakaj je 1. april dan norcev, obstaja več razlag, dejstvo pa je, da se nekaterih posebnih dogodkov na ta dan sploh ne spominjamo. Leta 1933 se je v Nemčiji pričel Streicherjev bojkot judovskih zdravnikov, pravnikov in trgovcev. Leta 1939 je bil ravno 1. aprila konec španske državljanske vojne. 1. aprila 1900 se je rodil Tone Seliškar, slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec. Leta 2001 so se na Nizozemskem prvič poročali istospolni pari.
Ena izmed razlag, zakaj je 1. april dan norcev, govori, da so se v Evropi na ta dan prvi začeli šaliti Francozi že v začetku šestnajstega stoletja. Po nekaterih navedbah naj bi do tega prišlo po zamenjavi julijanskega koledarja z gregorijanskim in praznovanjem novega leta 1. januarja. Pred tem so praznovali novo leto 25. marca vse do 2. aprila. Ker so praznovanja prestavili za nekaj mesecev, so se 1. aprila zaradi navade še vedno želeli zabavati in so se tako začeli šaliti na račun tistih, ki za spremembo niso vedeli in jim delili lažna darila, na njihov račun pa zganjali šale.
Tudi druga razlaga govori, da so se 1. aprila začeli šaliti Francozi. Leta 1713 naj bi francoski kralj Ludvik XIV. ta dan razglasil za "dan norcev in lažnivcev". Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono. Naj spomnim, da je bil Ludvik XIV. kralj Francije in kralj Navare od 14. maja 1643 do svoje smrti. Ludvika XIV. so poimenovali tudi Sončni kralj (fr. Le Roi Soleil). Vzdevek dolguje vlogi Sonca, ki jo je igral pri petnajstih letih v Baletu noči, kjer je na glavi nosil ogromno masko sonca. V času njegovih sodobnikov ni bilo nenavadno, da so se kralji ukvarjali z baletom. Med drugim je v njih rad plesal njegov oče Ludvik XIII.
Na ta dan so v navadi potegavščine, ki jih objavljajo tudi TV in časopisi, zadnja leta tudi na svetovnem spletu. Eno izmed najodmevnejših šal si je leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi oni kupili taka drevesa, ki bi jih nato gojili doma.
Le kaj se nam obeta letos? Tudi na našem portalu se za 1. april radi pošalimo in tudi letos ni bila izjema.
Mark Twain je dan norcev opisal kratko in jedrnato: »Prvi april je dan, ko se spomnimo, kaj smo ostalih 364 dni v letu.«
