Anti-Nowhere League na ormoškem odru
Anti-Nowhere League + Panicka in Muškat Hamburg - Unterhund, Ormož; 13. april 2012
Boris B. Voglar, nedelja, 22. april 2012 ob 21:43
Petek 13. je bil res pravi datum za obuditev anarho energije z eno redkih še ustvarjajočih skupin iz 'zlatih' punk časov. Danes so ob The Exploited in UK Subs, Anti-Nowhere League še edini preostali 'prvoborci', ki aktivno koncertirajo in še kar vztrajajo tudi z izdajanjem novih albumov.
A vseeno vsa ta leta od začetkov '80, ko so se z nemalo kontroverznosti
pojavili na sceni niso bila niti malo mirna. Prej popolnoma nasprotno.
Razpadi in popolne prekinitve z delom niso bile nič nenavadnega. Po
albumu, ki je danes klasika punk arzenala: 'We're The League' izdanem
leta 1982, niso nikoli več dosegli standarda, ki so si ga postavili. Na
takratnih zelo odmevnih turnejah so leta 1983 obiskali Jugoslavijo.
Igrali so v Beogradu, Ljubljani, kjer jih je v Hali Tivoli poslušalo
3000 ljudi in v Zagrebu, kjer so koncert tudi posneli in ga dve leti
kasneje izdali na plošči 'Live in Yugoslavija'. Brez zapletov tudi pri
Live plošči ni šlo, le-ti se jih držijo že od njihovega prvega nastopa v
rodnem idiličnem mestecu v Angliji 'Tunbridge Wells'. Neposredno po
njem so jih namreč kar aretirali. Animal buri puritanske duhove že od
samega začetka. Zaplembe plošč zaradi 'obcenosti', prepoved nastopanja
na TV in cenzura, so bili pojavi, ki so jih redno spremljali. Vendar
njim ni bilo mar za vse to. Ostajali so zvesti izvornim punk idejam,
družbeno krititični noti, revoltu in subverzivnosti, predvsem pa pravi
energiji na odru.
S koncem osemdesetih je bilo navidez tudi konec za Anti Nowhere League.
Bend je namreč popolnoma razpadel in ni kazalo, da bo še kdajkoli
zaživel. Premor je pretrgal klic s strani Metallice, ko so Animala
povabili, da se jim pridruži na odru, na njihovem koncertu na stadionu
Wembley v Londonu. Pisalo se je leto 1992 in Metallica so tudi v živo
igrali prenekatero priredbo bendov, ki so ne samo z metal in hard rock
žanra, temveč tudi iz punk in hard core scene še kako vplivali na
oblikovanje njihovega zvoka. Tako je ob komadih Misfits in Killing Joke
postala kar reden del repertoarja tudi 'So What', ki je bila v osnovi
B-stran male ploče Anti Nowhere League 'The Streets of London'.
'Animalu', frontmanu in dandanes edinemu preostalemu članu prvotne
zasedbe, ki se na odru pojavlja z obveznimi značilnimi sončnimi očali,
kakršne je nosil že pred tridesetimi leti, ob klicu s strani Metallice v
bistvu ni bilo jasno kdo sploh Metallica so. V tistem trenutku je bil
tako zaposlen s popravljanjem svojega avta, da povabila niti ni jemal
preveč resno. A vendarle so mu prav Metallica pomagali, da je ponovno
stopil na sceno v pravem pomenu besede. A vemdarle se je pojavil pred
večtisočglavo množico na stadionu Wembley. James in druščina so s tem
dejanjem obudili k življenju že takorekoč odpisane rokerje. Ponovno so
sestavili bend, ob live ploščah so sledila snemanja novih studijskih
albumov, ki so daleč prekašali 'poslovilnega' iz '87 'The perfect
Crime'. Predvsem po letu 2000 so zajeli svežega vetra v jadra, ter ob
seriji albumov tudi vneto nastopali v živo.
Tokratni obisk v Ormožu je bil sicer njihov prvi nastop v klubu
Unterhund, kjer so jih z navdušenjem sprejeli. Kar nas niti malo ne
preseneča saj so si z rednim nastopanjem v preteklih desetih letih na
slovenskih odrih vse od Kranja do Maribora utrdili sloves benda, ki v
živo zažiga. Na tokratni edini nastop pri nas je seveda prišlo veliko
obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, ter tudi Hrvaške, kjer jim tudi
ne manjka pravih fenov t, saj so ob Zagrebu v preteklih letih nastopili
na znanem 'Viva la Pula' festivalu, tuj pa jim ni niti Festival
festivalov EXIT v Vojvodinskem Novem sadu.
Večer v Ormožu so po ogrevalnih setih predskupin Panicka in Muškat
Hamburg suvereno zasedli oder ob 23:20, ko so z himnično 'We're the
league' otvorili svoj skoraj dve uri trajajoči nastop.. Vrstili so se
'hiti'. Ob že omenjenih 'Streets of London' in 'So what' smo slišali še
'Woman', ki je prav gotovo predstavljal enega od vrhuncev večera, 'Let's
Break the Law', 'I hate peole' in še mnoge druge, ki so pravovernim
oboževalcem še kako poznane, saj so skupaj z bendom odprašili
marsikateri refrene. Če ne iz polnega grla, pa na 'kitaro-metlo'. Tudi
'stage-divinga' ni manjkalo. Divji pogo in headbanganje najbolj
razgretih in divjih med publiko v prvih vrstah pa nikakor ni dovolil
članom ANL, da bi zaključili nastop. Kljub dokaj motečemu 'vletavanju'
na že itak premajhen oder, so ohranili dobro voljo do konca in nasmeški
na obrazu Animala in ostalih je dajal jasno vedeti, da kljub vsemu tudi
oni uživajo v nastopu.
Po koncertu se je veselica seveda nadaljevala z glasbo, ki jo že v
klubih dandanes slišimo prav redko, kaj šele na radiu. Vse v stilu
predhodnega live-programa. Zanimivo je bilo pogledati, kako se stari
punxi kot majhni otroci iskreno veselijo trenutkov, ko so končno spet
prišli na svoj račun. Druženje in fotkanje z bendom je bilo seveda
neizogibno. Konec-koncev se legende ne znajdejo vsak dan v Prlekiji,
sploh pa če gre za osebo, ki je bila še pred nekaj meseci eden izmed
specialnih gostov na 30-ti obletnici Metallice na odru kultne dvorane
'Fillmore' v San Franciscu. Zdi se da je punk še kako živ ter da ima
Animal pred sabo še prihodnost in ne le legendarne preteklosti. Je kot
staro vino.. z leti postaja še boljši... Vsi, ki so ga imeli možnost
spoznati tudi od blizu, pa so lahko ugotovili, da je daleč od nevarne
barabe za kakršno so ga hoteli še prevečkrat ožigosati. Da je to le
videz, ki ga vzbuja na odru, medtem ko je zasebno daleč od tega. Že
podatek, da se možakar sicer preživlja z delom v gradbeništvu pove vse.
Ob uspešno izpeljanem koncertu, kar v današnjih časih ni niti malo lahka
naloga, lahko vsem organizatorjem in entuziastom, ki skrbijo za program
v kleti Ormoškega gradu čestitamo, ter zaželimo, da bodo še naprej
izboljševali kvaliteto klubske ponudbe, ter pripravili še veliko
podobnih dogodkov.