Do sedaj je kandidaturo za predsednika RS napovedalo 13 kandidatov
Kratek opis kandidatov, ki širši javnosti niso toliko znani
Danilo Türk, Borut Pahor in Milan Zver je najbolj razpoznavna trojica kandidatov
Na volitvah za predsednika države RS, ki bodo 11. novembra 2012, je do sedaj svojo kandidaturo napovedalo 13 kandidatov. Med vidnejšimi so zdajšnji predsednik Danilo Türk, nekdanji predsednik vlade Borut Pahor in evropski poslanec Milan Zver.
Poleg omenjene trojice, se bodo za predsednika države potegovali še Dušan Egidij Kubot - Totislo, Fani Eršte, Veronika Juvan, Monika Malešič, Milan
Robič, Miran Šic, Artur Štern, Ladislav Troha, Martina Valenčič in Miro
Žitko. Od predsedniške kandidature sta vmes odstopila Zmago Jelinčič in Marko Kožar, ki je kot glavni razlog za odstop navedel medijsko favoriziranje treh, v javnosti najbolj prepoznavnih kandidatov.
Ker prvih treh omenjenih ni potrebno posebej predstavljati, saj so aktivni politični akterji, spodaj sledi kratek opis kandidatov, ki širši javnosti niso toliko znani.
Dušan Egidij Kubot z vzdevkom Totislo (kar pomeni Trdno odgovornost in trajno istovetnost Slovenije) se zavzema za vrnitev in odvzem vsega premoženja nezakonitega izvora, v primeru izvolitve pa se bo zavzemal za demokratični socializem, ker je to alternativa, ki prihaja, pravi. Zavzema se tudi za uvedbo predsedniškega sistema, pri čemer bi si plačo takoj znižal za petino.
Kubot je sicer znan po organizaciji javnih shodov v zadnjih letih, zaradi česar je tudi bil izključen iz mariborske nadškofije ter je eden izmed ustavnoviteljev Marijine družbe duše edinosti in ljubezni Jezusovega in Marijinega srca Slovenije v katerem pozivajo h koreniti preobrazbi in popolni reformi katoliške cerkve.
Fani Eršte je brezdomka, ki že polovico svojega življenja, 19 let, živi na ulici. Za kandidaturo se je odločila, ker je vedno več ljudi na cesti, vedno več je brezposelnih in nezadovoljnih, zato bi s funkcijo predsednice rada "rešila Slovenijo", kot pravi.
V programska izhodišča je zapisala problematiko Romov, varčevanje, družbeno neenakopravnost, socialo, zdravstvo, tajkune in tuje državljane.
Veronika Juvan je javnosti postala znana, ko se je kot delavka Gorenja izpostavila v stavki leta 2009. Na družbenem omrežju Facebook je zapisala "Odločitev je padla, čas je za spremembe, zato sem se odločila, da kandidiram za predsednico RS".
Monika Malešič meni, da lahko kot podjetnica z izkušnjami v gospodarstvu in v državni upravi pomaga slovensko gospodarstvo premakniti naprej. Če bo izvoljena, želi ljudem ponovno vliti upanje v socialno varno državo. Če bo zmagala, se zavezuje, da bo polovico predsedniške plače namenila socialno šibkim prebivalcem. Malešičeva je tudi ustanoviteljica Združenja za razvoj podjetništva in investicij v Sloveniji.
Milan Robič je ustanovitelj nestrankarskega raziskovalno-razvojnega-eksperimentalnega (RRD) gibanja, ki zase pravi, da izhaja iz generacij s polpreteklo zgodovino neobremenjenih ljudi in ni suženj pohlepa. Programske smernice o upravljanju in vodenju države je zajel v 16 žepnih knjižic in so sestavni del njegovega projekta Vstop na trg predsedniških volitev 2012. Kot pravi, je njegova ciljna skupina volivcev generacija ipsilon (z znanjem za boljši jutri), za katero verjame, da nas bo potegnila iz krize.
Miran Šic je predsednik zunajparlamentarne stranke Humana Slovenija in v primeru izvolitve obljublja poenotenje naroda in zagotovitev 1.000 evrov univerzalnega mesečnega prihodka. Prva naloga predsednika je, kot pravi, poenotenje naroda, in to bi po njegovih besedah privedlo do nadaljnjih pravnih korakov, ki bi omogočili omenjeni univerzalni prihodek.
Artur Štern je za predsednika kandidiral že pred petimi leti, a se je takrat izkazalo, da je šlo le za igralsko potezo, tokrat pa naj bi mislil resno. Kot predsednik se bo zavzemal, da bo denar od tistih ljudi, ki so ga nakradli, šel tja, kjer je v resnici potreben. Pri volilcih in volilkah pa stavi tudi na razpoznavnost iz resničnostnega šova Kmetija, kjer so ljudje lahko videli, da je resen človek in da zna izpolniti obljube, pravi
Ladislav Troha, znan tudi kot "pojoči major", je svojo kandidaturo objavil v polurnem posnetku na spletu. "Zdaj gre zares! Ali bo zmagala Slovenija ali pa bodo dokončno zmagali oligokracija, sistemska korupcija, organiziran kriminal in sebičnost posameznikov ter skupin," se glasi zapis pod njegovim videoposnetkom na Youtubu.
Troha je predsednik Gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije (Gibanja OPS), pred leti je tudi protestiral zaradi nepravilnosti v vojski, v javnosti pa je znan tudi zaradi očitkov, da je lažno prijavil svojo ugrabitev, kar pa ni bilo nikoli dokazano.
Martina Valenčič, podjetnica, ki ima svoje podjetje. Na svoji spletni strani je zapisala, da njena kandidatura za predsednico države "izhaja iz močne vizije nastajajoče stranke LKS - Ljudska kraljevska stranka, ki želi vpeljati v slovenski prostor resnično radikalne spremembe".
Meni še, da je Slovenija nasilno razdeljena na vidno levico in le navidezno desnico, kar pa služi "le uveljavljanju tujih strateških vojaško-političnih interesov ter svetovnih gospodarskih monopolov". Zato je nujno treba odpreti pot in možnost ustvarjalnim ljudem na vseh področjih, je še zapisala.
Miro Žitko, po poklicu kmet, ki je pred leti začutil, da je življenje lahko tudi preprosto, da potrebuješ samo nekaj hrane, prenočišče, delo, ki te veseli, in ljudi, s katerimi ti je lepo. Pripravlja delavnice o ekogradnji, izdal je tudi knjigo o gradnji z naravnimi materiali, sam pa je za nekaj tisoč evrov zgradil hišo brez cementa, z leseno konstrukcijo in ilovnatimi ometi. "Če bomo uničili svet, bomo uničili sebe," pa je njegov moto.
Večina teh kandidatov je samostojnih in za kandidaturo potrebujejo 5.000 oz. 3.000 podpisov volilk in volilcev, zato obstaja tudi možnost, da vsem to ne bo uspelo.
Ker prvih treh omenjenih ni potrebno posebej predstavljati, saj so aktivni politični akterji, spodaj sledi kratek opis kandidatov, ki širši javnosti niso toliko znani.
Dušan Egidij Kubot z vzdevkom Totislo (kar pomeni Trdno odgovornost in trajno istovetnost Slovenije) se zavzema za vrnitev in odvzem vsega premoženja nezakonitega izvora, v primeru izvolitve pa se bo zavzemal za demokratični socializem, ker je to alternativa, ki prihaja, pravi. Zavzema se tudi za uvedbo predsedniškega sistema, pri čemer bi si plačo takoj znižal za petino.
Kubot je sicer znan po organizaciji javnih shodov v zadnjih letih, zaradi česar je tudi bil izključen iz mariborske nadškofije ter je eden izmed ustavnoviteljev Marijine družbe duše edinosti in ljubezni Jezusovega in Marijinega srca Slovenije v katerem pozivajo h koreniti preobrazbi in popolni reformi katoliške cerkve.
Fani Eršte je brezdomka, ki že polovico svojega življenja, 19 let, živi na ulici. Za kandidaturo se je odločila, ker je vedno več ljudi na cesti, vedno več je brezposelnih in nezadovoljnih, zato bi s funkcijo predsednice rada "rešila Slovenijo", kot pravi.
V programska izhodišča je zapisala problematiko Romov, varčevanje, družbeno neenakopravnost, socialo, zdravstvo, tajkune in tuje državljane.
Veronika Juvan je javnosti postala znana, ko se je kot delavka Gorenja izpostavila v stavki leta 2009. Na družbenem omrežju Facebook je zapisala "Odločitev je padla, čas je za spremembe, zato sem se odločila, da kandidiram za predsednico RS".
Monika Malešič meni, da lahko kot podjetnica z izkušnjami v gospodarstvu in v državni upravi pomaga slovensko gospodarstvo premakniti naprej. Če bo izvoljena, želi ljudem ponovno vliti upanje v socialno varno državo. Če bo zmagala, se zavezuje, da bo polovico predsedniške plače namenila socialno šibkim prebivalcem. Malešičeva je tudi ustanoviteljica Združenja za razvoj podjetništva in investicij v Sloveniji.
Milan Robič je ustanovitelj nestrankarskega raziskovalno-razvojnega-eksperimentalnega (RRD) gibanja, ki zase pravi, da izhaja iz generacij s polpreteklo zgodovino neobremenjenih ljudi in ni suženj pohlepa. Programske smernice o upravljanju in vodenju države je zajel v 16 žepnih knjižic in so sestavni del njegovega projekta Vstop na trg predsedniških volitev 2012. Kot pravi, je njegova ciljna skupina volivcev generacija ipsilon (z znanjem za boljši jutri), za katero verjame, da nas bo potegnila iz krize.
Miran Šic je predsednik zunajparlamentarne stranke Humana Slovenija in v primeru izvolitve obljublja poenotenje naroda in zagotovitev 1.000 evrov univerzalnega mesečnega prihodka. Prva naloga predsednika je, kot pravi, poenotenje naroda, in to bi po njegovih besedah privedlo do nadaljnjih pravnih korakov, ki bi omogočili omenjeni univerzalni prihodek.
Artur Štern je za predsednika kandidiral že pred petimi leti, a se je takrat izkazalo, da je šlo le za igralsko potezo, tokrat pa naj bi mislil resno. Kot predsednik se bo zavzemal, da bo denar od tistih ljudi, ki so ga nakradli, šel tja, kjer je v resnici potreben. Pri volilcih in volilkah pa stavi tudi na razpoznavnost iz resničnostnega šova Kmetija, kjer so ljudje lahko videli, da je resen človek in da zna izpolniti obljube, pravi
Ladislav Troha, znan tudi kot "pojoči major", je svojo kandidaturo objavil v polurnem posnetku na spletu. "Zdaj gre zares! Ali bo zmagala Slovenija ali pa bodo dokončno zmagali oligokracija, sistemska korupcija, organiziran kriminal in sebičnost posameznikov ter skupin," se glasi zapis pod njegovim videoposnetkom na Youtubu.
Troha je predsednik Gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije (Gibanja OPS), pred leti je tudi protestiral zaradi nepravilnosti v vojski, v javnosti pa je znan tudi zaradi očitkov, da je lažno prijavil svojo ugrabitev, kar pa ni bilo nikoli dokazano.
Martina Valenčič, podjetnica, ki ima svoje podjetje. Na svoji spletni strani je zapisala, da njena kandidatura za predsednico države "izhaja iz močne vizije nastajajoče stranke LKS - Ljudska kraljevska stranka, ki želi vpeljati v slovenski prostor resnično radikalne spremembe".
Meni še, da je Slovenija nasilno razdeljena na vidno levico in le navidezno desnico, kar pa služi "le uveljavljanju tujih strateških vojaško-političnih interesov ter svetovnih gospodarskih monopolov". Zato je nujno treba odpreti pot in možnost ustvarjalnim ljudem na vseh področjih, je še zapisala.
Miro Žitko, po poklicu kmet, ki je pred leti začutil, da je življenje lahko tudi preprosto, da potrebuješ samo nekaj hrane, prenočišče, delo, ki te veseli, in ljudi, s katerimi ti je lepo. Pripravlja delavnice o ekogradnji, izdal je tudi knjigo o gradnji z naravnimi materiali, sam pa je za nekaj tisoč evrov zgradil hišo brez cementa, z leseno konstrukcijo in ilovnatimi ometi. "Če bomo uničili svet, bomo uničili sebe," pa je njegov moto.
Večina teh kandidatov je samostojnih in za kandidaturo potrebujejo 5.000 oz. 3.000 podpisov volilk in volilcev, zato obstaja tudi možnost, da vsem to ne bo uspelo.
