Člani TD Mala Nedelja - Radoslavci na Pohorju
Obiskali smo tudi Žičko kartuzijo
Izlet na Pohorje
Člani TD Mala Nedelja - Radoslavci, kateri so sodelovali pri treh večjih projektih v letošnjem letu: vaških igrah, pustovanju in paradi kmečkih običajev na sejmu Agra v Gornji Radgoni, so se v soboto, 29. septembra, podali na Pohorje.
Po prijetni vožnji v toplem avtobusu, nas je na Rogli pričakal močan in
mrzel veter, kar pa ni vplivalo na veselo razpoloženje, le nahrbtniki so
postali malo lažji, saj smo nase navlekli vsa oblačila, katera smo
vzeli s sabo.
Po izdatni malici smo se skozi prijetno šumeči pohorski gozd odpravili na Lovrenška jezera. Na račun so prišli strastni gobarji, ki so se razkropili v gozd ob poti in svoje vrečke polnili z različnimi vrstami gob. Ob pogledu na nekatere gobe smo nekateri, ki poznamo samo jurčke in lisičke, imeli pomisleke o njihovi užitnosti, a so nas gobarji prepričali, da so vse užitne, le na pravi način jih je treba pripraviti. Ob "strokovnih" razpravah na temo gob in ob zvokih frajtonarice, smo po slabih dveh urah prišli na Lovrenška jezera.
Lovrenška jezera oz. Lovrenško barje, je največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi, saj leži na nadmorski višini okoli 1520 metrov. Je tudi največji vodni rezervat v Sloveniji, meri 522 hektarjev in zavzema območje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim vrhom. V jezerih je voda tudi ob največji suši, čeprav nimajo površinskih pritokov, temveč jih napajajo izključno padavinske vode. Da se voda obdrži v jezerih, omogočajo šotni mahovi in šota, ki v osrednjih delih barja dosega debelino tudi do 290 cm.
Po ogledu jezer in obveznem okrepčilu smo pot nadaljevali do Koče na pesku, kjer nas je pričakal avtobus. Nekateri so ga bili zelo veseli, nekateri malo manj, nekaj gobarjev pa se je proti Rogli odpravilo peš, seveda v upanju na gobarsko srečo.
Po drugi obilni malici in nekaj adrenalinske aktivnosti na letnem sankališču, smo zapustili Pohorje in se skozi vas Žiče in naprej po dolini svetega Janeza Krstnika, zapeljali do Žičke kartuzije. Ogledali smo si obnovljeni del gospodarskega poslopja, kjer je na ogled stalna razstava o zgodovini kartuzije, Otakarjevo peninsko klet, lončarsko delavnico in obiskali Zeliščarico Viva Sana. Pred povratkom proti domu smo seveda morali obiskati še poslopje sedanjega Gastuža, ene najstarejših še delujočih gostiln v Srednji Evropi, ki stoji neposredno ob kartuziji.
Po izdatni malici smo se skozi prijetno šumeči pohorski gozd odpravili na Lovrenška jezera. Na račun so prišli strastni gobarji, ki so se razkropili v gozd ob poti in svoje vrečke polnili z različnimi vrstami gob. Ob pogledu na nekatere gobe smo nekateri, ki poznamo samo jurčke in lisičke, imeli pomisleke o njihovi užitnosti, a so nas gobarji prepričali, da so vse užitne, le na pravi način jih je treba pripraviti. Ob "strokovnih" razpravah na temo gob in ob zvokih frajtonarice, smo po slabih dveh urah prišli na Lovrenška jezera.
Lovrenška jezera oz. Lovrenško barje, je največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi, saj leži na nadmorski višini okoli 1520 metrov. Je tudi največji vodni rezervat v Sloveniji, meri 522 hektarjev in zavzema območje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim vrhom. V jezerih je voda tudi ob največji suši, čeprav nimajo površinskih pritokov, temveč jih napajajo izključno padavinske vode. Da se voda obdrži v jezerih, omogočajo šotni mahovi in šota, ki v osrednjih delih barja dosega debelino tudi do 290 cm.
Po ogledu jezer in obveznem okrepčilu smo pot nadaljevali do Koče na pesku, kjer nas je pričakal avtobus. Nekateri so ga bili zelo veseli, nekateri malo manj, nekaj gobarjev pa se je proti Rogli odpravilo peš, seveda v upanju na gobarsko srečo.
Po drugi obilni malici in nekaj adrenalinske aktivnosti na letnem sankališču, smo zapustili Pohorje in se skozi vas Žiče in naprej po dolini svetega Janeza Krstnika, zapeljali do Žičke kartuzije. Ogledali smo si obnovljeni del gospodarskega poslopja, kjer je na ogled stalna razstava o zgodovini kartuzije, Otakarjevo peninsko klet, lončarsko delavnico in obiskali Zeliščarico Viva Sana. Pred povratkom proti domu smo seveda morali obiskati še poslopje sedanjega Gastuža, ene najstarejših še delujočih gostiln v Srednji Evropi, ki stoji neposredno ob kartuziji.
