Pihalni orkester KD Ivan Kaučič Ljutomer 1922-2012
Sprehod skozi zgodovino Pihalnega orkestra Ljutomer
Prlekija-on.net, ponedeljek, 26. november 2012 ob 19:07
Pihalni orkester v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja
Pihalni orkester KD Ivan Kaučič Ljutomer z dirigentom Simonom Novakom praznuje v letu 2012 svoj 90. jubilej igranja, medgeneracijskega povezovanja in razveseljevanja domače publike ter publike onstran meja. Jubilejni koncert bo v petek, 30. novembra, ob 19. uri, v ŠIC Ljutomer.
Na koncertu bo sodeloval tudi Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer z dirigentom Bojanom Zelenjakom. Vljudno vabljeni, vstop prost.
Ob tem visokem jubileju, si preberite prispevek o bogati zgodovini orkestra, ki so ga po virih pripravili Vlasta Vizjak, Gregor Žižek, Simon Novak in Marjan Vaupotič.
Leta 1922 ustanovitev godbe
Franc Zacherl je na seji občinskega odbora 1. aprila 1922 predlagal
ustanovitev godbe. Vsi navzoči so to idejo podprli. Do uresničitve
predloga je tudi prišlo, saj je glasbeno društvo tega leta ustanovilo
godbo na pihala. Prvi dirigent oz. kapelnik je postal Franc Zacherl, ki
jo je vodil do leta 1940.
Prvi orkester v Sloveniji na vrhu Triglava
Delovanje godbe ni prenehalo niti med
vojno. V tem času je godbo vodil Avgust Pevec. Leta 1946 je godbo
prevzel izšolani vojaški kapelnik Avgust Loparnik. Že leta 1951 so se
udeležili pokrajinskega tekmovanja v Mariboru in dosegli prvo mesto. Ob
30-letnici leta 1952 so dobili prve uniforme ter inštrumente. Svojo
obletnico so počastili s samostojnim koncertom. Še en dogodek v tem letu
je zaznamoval orkester. Osvojili so vrh Triglava in to z inštrumenti. S
to osvojitvijo vrha so bili prvi orkester v Sloveniji, ki jim je to
uspelo.
Leta 1988 za nekaj časa prenehal delovati
Leta 1973 je dirigentsko palico prevzel glasbeni učitelj
Janko Škrajnar. Orkester je vodil do leta 1983. V tem času je orkester
gostoval na različnih revijah pihalnih orkestrov in tekmovanjih. Ob
60-letnici delovanja je orkester dobil nove uniforme. Leta 1983 je
strokovno vodenje orkestra prevzel glasbeni učitelj Darko Vizjak. Ob
65-letnici orkestra, leta 1987, je v Ljutomeru potekala revija pihalnih
orkestrov, leta 1988 pa je orkester za nekaj časa prenehal delovati zaradi
bolezni in smrti dirigenta.
Nove uniforme in inštrumenti
Leta 1989 je ponovno strokovno vodenje prevzel Janko Škrajnar. Leta
1993 je dirigentsko palico prevzel glasbeni učitelj Ignac Karba. V tem
času se je orkester udeležil Evropske revije pihalnih orkestrov v
Sarvarju na Madžarskem. Leta 1994 je orkester dobil nove uniforme, v
obdobju med leti 1996 in 1998 pa je orkester dobil nove inštrumente. Leta
1998 je orkester prejel Miklošičevo nagrado, kot najvišje priznanje na
področju ljubiteljske kulture v občini Ljutomer.
Leta 2001 izdali prvo zgoščenko
Leto 2001 je še
posebej zaznamovalo Pihalni orkester Ljutomer. V tem letu so izdali
svojo prvo zgoščenko, ki so jo poimenovali V novo tisočletje 1922-2001,
pripravljali pa so jo dve leti. Tega leta se je Pihalni orkester Ljutomer
odzval povabilu Slovenskega društva France Prešeren iz Göteborga
(Švedska). V svojo sredino so jih povabili tam živeči Slovenci.
Gostovanje je trajalo od 25. do 30. aprila 2001. Dve leti kasneje so
gostovali tudi v Franciji. Leta 2002 je orkester praznoval svojo 80.
obletnico.
Leta 2004 se Pihalni orkester Ljutomer udeleži Tekmovanja
slovenskih godb v Železnikih in v četrti težavnostni stopnji osvoji
srebrno plaketo. Leta 2004 je dirigentsko palico prevzel profesor
glasbe Bojan Zelenjak in orkester vodil do leta 2009. Orkester se je v
tem času udeleževal revij in gostovanj v krajih po Sloveniji.
Leta
2012 orkester praznuje svojo 90. obletnico delovanja
V
letu 2009 dirigentsko palico prevzame profesor glasbe Simon Novak. Leta
2012 orkester praznuje svojo 90. obletnico delovanja. Prav tako je tega
leta orkester kupil nove softshell jakne. V orkestru, ki trenutno šteje
53 članic in članov imajo 6 profesorjev glasbe, ki so študirali v
Ljubljani, Gradcu, Berlinu in drugod po srednji Evropi. V orkestru
sodelujejo tudi aktivni člani iz sosednjih občin Križevci pri Ljutomeru,
Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej ter tudi iz Poljske.