Cerkev - manipulant. Mafija. Mimika. Muke. III. del

Nadaljujemo z objavo dela, ki se ukvarja s kritiko aktualnih razmer, ki bo marsikateremu bralcu ob še tako perečih vprašanjih izvabila nasmešek na obraz in morebitno preizpraševanje dosedanjih osebnih verovanj ter lastnega udejstvovanja pri boljših iztočnicah za življenje. partykleider

O vseh problemih sodobnega sveta se bosta med seboj razgovarjala glavni junak Orisovič (akter; iskalec, pomočnik; plešast, ima rjav klobuk in jezne brčice, ki skačejo po svoje) in Borova Vrana (prijateljica, vodnica. Spremlja ga na poti. Med njima se skljuje prijateljstvo življenja).

III. del

Orisovič si pivna svoje potno čelo, hkrati si briše tudi grenke solze, ki tečejo kot deroča reka. Joka zaradi oskrunitve zaklada. Joka zaradi pohabljanja mladih, nedolžnih duš.
Orisovič sklene roke v molitev, pogleda visoko navzgor, zamiži in prosi za grešnike. Prosi milosti in odpuščanja. Prosi ljubezni.
Prosi za prestop v sveto.

Obrne se naproti kipcu Marije in jo prosi. Tudi njo. Jezusovo mater. In obrne se naproti svoji prijateljici Mariji in prosi tudi njo: "Marija, prosim, kar povejte, prosim nadaljujte, naj ljudje izvedo..."

Gospa Marija, tudi ona s solzo v očeh nadaljuje: "Vse hočejo pomesti pod prag. Vso grozodejstvo. Vso izprijenost. V svoje vrtove jih zapirajo... Svete bogokletnike. In to bi naj bila kazen. Hja, pri takšnem družbenem redu, pa to ni nič čudnega. Žalostno, da tudi ne šokantnega."
Gospa Marija se hitro trikrat zaporedoma prekriža.
Orisovič je bil blago zaprepaden, a pomirjen s slišanim... Povedano namreč ni nasprotovalo njegovemu videnju tega družbenega problema. Teh izprijenih svetohlincev.

Orisovič: "Tudi sam se sprašujem, le kako morejo tako lagati? O takšnih pomembnih stvareh? Zadevah? Kot so poškodovani otroci, in to zaradi njihove potrebe po zapolnitvi določenih lukenj? A se ne zavedajo, da z dejanjem porišejo tisti neomadeževan list in da pohabijo čustva... Čustva nedolžnih... In jih zaznamujejo za vedno... Joj, prejoj, o joj in krivici... Krivci, pa" (nekajsekundna tišina) "okopavajo gredice, sadijo rožice." In zamahne, kot da bi tudi sam ravnokar delal na vrtu, zamahne in zarine motiko v svežo, že zrahljano zemljo. "Sveto, božjo grudo."

Gospa Marija: "Ja, veste, pa med vsemi papeži, nad 260 jih je bilo, no, veste v naši znani nam, dokumentirani zgodovini, veste, se je zgodilo tudi veliko umorov. Pobijali so jih. Veliko so jih zastrupili, nekatere so zadušili, tretje ustrelili..." In vzdihne. Kot da bi ji odleglo. Vedela je, da so si eni kaj takšnega tudi zaradi svojih bolestnih dejanj, tudi zaslužili. "Tistemu času, veste, so dali tudi svoje ime - železna doba. Trda jim je predla. Tem najvišjim božjim poslancev, podaljškov, kanalov... Ali, kako, bi jim pa vi rekli? Gospod Osirovič, a ste mogoče kaj lačni? Joj, sem slaba gostiteljica. "In odskaklja kot kakšna vitka srnica, proti kuhinji. Odpre omarice in začne zlagati stvari na pult. Na hitro pripravi prigrizek in pokliče k sebi Vrano. Njej je dala kos sira, da se okrepča.
Gospo Marijo je pomirjala Vranina bližina. Bila ji je izredno simpatična. Gospa se ji je večkrat skrivoma nasmehnila in opazovala svetleče Vranino perje...

Borova Vrana: "VRA VRA VRA Najlepše hvala, prijazna gospa." In ji pomežikne.

Gospa Marija kmalu priskaklja nazaj do mize in jo do dobra obloži. Vsi so pograbili svoj delež in si hitro ponujeno porinili v usta, da so imeli takoj izgovor, da so tiho. Toliko so pa ja bili vsi vljudni, da ne bi kratili človeku časa, ki ga je deležen le ob okušanju hrane. Svojih svetih brbončic se enostavno ne prezre!

Orisovič: "Hvala vam gospa Marija. Zelo ste prijazni in velikodušni. A sem nestrpen in bi vas prosil, če nadaljujete mogoče s svojo zgodbo... Imate namreč prav. Gre za zelo zanimivo zadevo. Prav ste imeli, ko ste zapisali v pismu le dve vrstici..." In se počoha po nekako daljši bradici, kot se je spominja...

Gospa Marija nadaljuje: "Cerkev, nekaj deset metrov pred mano, je začela izpuščati bel dim, kar je bila posledica gorečih listkov, a veste? No, in precej kemično obdelane slame... To so mi prišepnili na uho. Spet bodo volili zemeljske obleke jezusa, sem si mislila. Vse vedo, ti naši podaljški svetega. A bo tudi ta ustanovil kakšno off shore podjetje? Me je spreletelo, veste? Bodo spet nespametno porabljali milijone, in to heroinske milijone? A bodo podvojili banke podobne bankam z velikim A.? Kaj bodo sklenili narediti ti sveti možje?" In globoko zavzdihne. "Mogoče jim bo spet nagajal KGB. Mogoče bodo spet načrtovali kakšne atentate. Veste, to je zmeraj popularno. Zmeraj prideš v ospredje, če izvedeš vsaj skoraj do dokončanja, napad, atentat. Postaneš zvezda. Veste, tudi Agco so potem naenkrat vsi poznali. Ta je še tam ponavljal kot zadet, da je ustrelil papeža v znak protesta proti imperializmu Sovjetske Zveze in ZDA" "ter proti genocidu, ki poteka v El Salvadorju in Afganistanu. Samo obrnem se in glej ga, glej, že mi je roko ponujal sam predsednik Reagan. To isto roko, katero je stresal tudi Janez Pavel II. in s katero sta sklenila medsebojni dogovor, skrito kampanjo. Spet nekaj zahrbtnega, spet nekaj ni bilo prav. Spet imam mravljince, znak odpora, znak tujka. "

Orisovič jo prekine: "Čakajte, čakajte, milostljiva in prijazna Gospa Marija. Le kako, tudipredsedniku ste segli v roko? A ste čutili toplo, človeško roko, ali je bila megla, ki se je takoj ob dotiku razblinila?" Znatiželjno se počoha.

Gospa Marija: "Ja, o čem pa vi govorite gospod? Ja, seveda, da sem čutila roko, kot roko."

"Kot maso. Kot človeško darilo, s katerim prevečkrat grabimo, namesto, da bi nežno dajali in sprejemali... Prosim, pustite me, da končam, pa me potem sprašujte. Veste, ta film, ko se začne odvijati, gre vse do konca. Ne smem ga prekinjati. Tudi to je nezaželjeno... Prihajam pa tudi do zelo zanimivega dela tega božjega hramu, vseh svetih skrivnosti, tudi do pristašev. Do deljenja mnenj le-teh. Samo počakajte, samo to vas prosim. "In je zamižala ter trikrat globoko vdihnila. Počasi je odprla oči in nadaljevala: "Veste gospod moj kaj je to OPUS DEI. To je Božje delo. Tile moški s pregrinjali so mi povedali, da so zmerom samo hoteli, kar je tudi skoraj čisto samoumevno, seveda, pomagati navadnemu človeku, iskati svetost v njegovem delu tukaj in v vsakdanjih aktivnostih. Njihovi člani so bili odgovorni samo Rimu in Bogu, ne pa lokalnim škofom. Zato so vsi nepremično strmeli v baziliko Svetega Petra. Na njej so se začele menjavati, kot na tistem velikem belem platnu, veste, velike besede, kot so denar, umori in mafija,"
"Vatikan, nacisti in švicarske banke... Pa se naenkrat pojavi pred mojimi očmi sam Hitler, ki se rokuje in se rahlo smehlja. Še nikoli nisem videla Hitlerja z nasmeškom. No, cerkev mu ga je izvabila. Bolano." In pljune na tla ter ta isti pljunek pohodi. "Veste, in ne mine minuta, pa je tukaj smehljajoči se Mussolini. Ta svetim gospodom podeli določene pravice. Kot je recimo ta, veste, da cerkvi pripada, enostavno pripada denar. Tudi neobdavčene nepremičnine jim pripadajo, veste..." In pogleda skozi okno ter skomigne z rameni in zmajuje z glavo. Pri gibu izpusti le tih, skoraj neslišen vzdih, ki je nakazal, da gre več, kot za ubogo, neznano starko, ki mu pripoveduje zgodovino manipulantov... Počasi pogleda Orisoviča in reče: "Veste, neapeljska katedrala, tisti srebrni oltar, katerega je rešila/odpeljala mafija... Hmmm... Gre za vatikansko mafijsko zavezništvo. Daleč, daleč nazaj sežejo te korenine. Saj, napočiti mora čas, da se bomo zavedali, da je vse samo ena velika spletka, katerih niti drži par ljudi. Igrajo se z dušami in jih vozijo na svoje mline. Limanice. Na planke. In oni ne pustijo vpogleda v preteklost. Ne, enostavno ne dovolijo. Potem bi videli spletke, pomoč pri pobegu tistih, ki so največ morili, kradli, posiljevali, pobijali, mučili... In zatrobi tovornjak. Bog si ga vedi, če je bil tudi ta plinski... Ah jej... "In zmajuje z glavo. "Težko je bilo. Težko. "

Čez minuto Gospa Marija nadaljuje: "Veste, gre za izjemne veščine uprizarjanja. Tudi svojo vohunsko službo imajo. Stara zveza se imenuje, pozneje se je imenovala Entiteta. In znano je, da so vpleteni v umore monarhov, v zastrupitve nekaterih diplomatov, financiranje, na primer, južnoameriških diktatorjev. Sledilo je tudi pranje mafijskegadenarja, o posvečeni evri... Večno njihova najmočnejša biljka pa je seveda bila in je ševedno, manipulacija s svetovnimi trgi. Krivi pa so tudi za propade bank in financiranjetrgovine z orožjem. Pa še kaj bi se našlo. Vse to pa so počeli, morebiti počenjajo to tudisedaj, ravno ta trenutek, ko vi berete njih zgodovino, jo oni nasilno izvajajo še naprej.Samo naprej. V božjem imenu. S križem in mečem. Jih slišiš ponavljati. Grozno. Grozno, veste..." In spet pogleda skozi okno.

Možno, da ji ta pogled, ta panorama, ki jo zaobjame njeno oko, nudi potrebno uteho, potrebno sprostitev napetih očesnih mišic. Njej se namreč slika, ki jo pripoveduje, neposredno odvija pred njenimi očmi, kot smo že omenili. A ne smemo pozabiti tega. In preprosto pride čas, ko si oči mora nujno spočiti.

Malo s tišjim tonom nadaljuje: "Grešnost je boleča. Svetohlinstvo tudi. Pa smo tam. Sveti možje v haljah znajo. Pomirjajo množico. Nekako vzvišeni so. Zmerom so siti, naspani, poteškani,... Pa vse kar delajo je, da molijo. Kličejo. A ni zanimivo, da nikoli pa res ne prikličejo tistega?", nagovori Orisoviča s tistim pogledom v očeh...

Orisovič: "Ja, res je... Nikomur še ni bilo dano priklicati Jezusa. Da bi se prišel pokazat inodrešil svet. Še enkrat. A joj, nevedniki, sami lahko rešijo svet. Le videti morejo luč. Morajo poslušati tisti notranji, čisti, srčni glas in počakati. Pride. Tukaj je. Vsak dan. Med nami. Nevedniki... Škoda... Ampak, veste gospa, nekaj me še zanima."

Borova Vrana: "VRA VRA VRA Ne moti je Orisovič. Vse bo povedala..." Ga pomiri in utiša Vrana.

Gospa Marija: "Prosim, ne motite me. Ravnokar vam bom povedala. Sledite filmu. Vsi smo del njega. Tega, ki se ravnokar odvija. Samo za malo poslušnosti vas prosim... Pustite me, da nadaljujem. " Vzdihne. "Če obstaja Bog, obstaja tudi njegovo nasprotje, hudič. Tega je treba naravnost iztrebiti, izgnati iz božjih vrst na tem planetu. So prepričani v Vatikanu, mestu svetega. Za to obstajajo takšni močni, veliki, okrogli ljudje. Eksorcisti jim pravijo. Ti odganjajo zlo s tega sveta. Imajo pooblastilo. Podpisan, ožigosan listič. Od škofa, veste. In priseči morajo, da bodo izredno pazili, da bodo ločili med resnično obsedenimi ljudmi s hudičem in tistimi, ki trpijo za raznimi oblikami duševnih bolezni. Ja, obnašajo se kot da bi bili obsedeni od zlih duhov. Podobni so tistim, ki imajo elektrokemične, nevrokemične ali druge telesne in duševne težave. "Ob tem zapletenem sosledju besed, smo spet bili seznanjeni z očitnim. Gospa Marija nadaljuje: "Velika pooblastila so dobili. Hehe... "In se kislo nasmehne. "Katoliška cerkev v Nemčiji je omejila dostop do tovrstnega znanja. Do izganjalcev. Hehe Pozdravljen bodi, Galilej." In se rahlo prikloni. Nadaljuje z nekoliko močnejšim glasom. Kot da ne bi bil njen. "Pred štirimi desetletji je med potekom izganjanja umrla miss Ann M. Niso hoteli vedeti, da gre za napade" "epilepsije, grozne halucinacije in posledično depresijo. Premočan koktejl so naredili za mlado damo."

Orisovič:" Da, primer mi je poznan gospa Marija. Jokal sem, ko sem slišal, da so duhovniki in starši dobili le nekaj let ječe. Žalostno. Srce parajoče. Res." In žalostno odkima.

Borova Vrana: "VRA VRA VRA Eksorcizem je ritual izganjanja satana, hudiča, vraga, pa še kaj bi se našlo za poimenovanje tega razširjenega in hkrati varljivega fenomena. Obred izganjanja vključuje tako posvečeno vodo, kot tudi zaklinjanje, neke molitve, dišeča, meni smrdeča, oprostite, nočem žaliti, no, kadila, božje, svete relikvije in krščanske simbole. Kakšen križ okrog vratu. Pa sveto pismo v žepu. Okrog »pacienta« so hodili po cele ure, glasno molili in ukazovali zlim duhovom, da odidejo."

Se nadaljuje...