Ljutomersko društvo »Sožitje« na družinskem vikend seminarju v Topolšici
Namenjen je družinam, ki živijo z osebo z zmerno, s težjo, težko in kombinirano motnjo v duševnem razvoju
Predsednica društva: Marina Gracin, sreda, 13. februar 2013 ob 22:21
Družinski vikend seminar v Topolšici
Vsako leto se v mesecu februarju udeležimo družinskega vikend seminarja v Topolšici, kjer se s starši in rejniki seznanimo z različnimi temami.
Za nami je že petnajst skupnih vikend seminarjev zapored. Namenjen je
družinam, ki živijo z osebo z zmerno, s težjo, težko in kombinirano
motnjo v duševnem razvoju. Seveda se vanj lahko vključujejo tudi njihovi
skrbniki ali rejniki. Vsebine so okvirne in zajemajo področje preoblikovanja stališč staršev
do njihovih otrok iz njihovega vsakdanjega življenja ter s trenutno
aktualnimi zakoni. Vikend seminar je oblika usposabljanja –
izobraževanja, ki traja do tri dni. Naš seminar je vseboval tri
predavanja ter različne sprostitvene dejavnosti.
V četrtek popoldan se nas je zbralo 44 udeležencev. Bivali smo v hotelu.
Po nastanitvi in večerji smo se razgibali v bazenu. Zbudili smo se v
lepem sončnem zimskem jutru, se okrepčali in do predavanj plavali. Ta
dan smo izvedli dve predavanji ter se sprehodili po nam še neznanih
poteh prelepe okolice. Naši otroci so medtem pridno ustvarjali prekrasne
šopke rož iz papirja ter podstavke pod vodstvom pridnih spremljevalk.
Zvečer je sledilo družabno srečanje ob družabnih igrah, petju in ob
spremljavi našega kitarista Matjaža. Naslednji dan je bil bolj turoben,
zato smo ga zapolnili še z zadnjim predavanjem ter popoldanskim
kopanjem. Seveda je bil naš zadnji večer še pika na i, saj so naši
otroci predstavili svoje talente s pesmijo, plesom in igro, mi pa jih
nismo pozabili nagraditi. V nedeljo smo se po zajtrku še razgibali v
vodi ter počasi pakirali naše kovčke. Po kosilu nas je čakal avtobus in
odpravili smo se proti domu.
Vsakodnevne obveznosti ostanejo doma.
Priložnosti za druženje in izmenjavo mnenj je veliko. Klepet ob kavici,
kosilu, večerji, bazenu ali sprehodu. Zaupamo drug drugemu, si povemo, s
kakšnimi težavami se srečujemo ter ugotovimo, da smo si zelo podobni.
Tako lažje premagamo svoje težave. Tudi naši otroci potrebujejo
druženje. Veselje jih je gledati, kako so sproščeni, se pogovarjajo,
zapojejo in zaplešejo. Veseli so še tako majhne pozornosti. Po seminarju
se vrnemo domov z različnimi pozitivnimi vtisi in pripravljeni na lažje
premagovanje ovir, ki nam jih prinaša naše drugačno življenje.
Spoznanje, da je življenje z drugačnostjo tudi lepo, nas bogati in nam
daje nove moči za še boljše življenje. Hvala vsem, ki so se seminarja
udeležili. Vidimo se znova naslednje leto.