Nabiranje novih znanj na Finskem
Druga mobilnost OŠ Radenci v okviru mednarodnega projekta
Nabiranje novih znanj na Finskem
Že od začetka šolskega leta 2012/2013 poteka v petih evropskih partnerskih državah (Slovenija, Finska, Grčija, Islandija in Nemčija) Mednarodni projekt »Aktivno, zmerno, skrbno za boljše počutje«, katerega namen je izboljšati dobro počutje tako zaposlenih kot tudi učencev na vseh sodelujočih šolah. V ta projekt je iz Slovenije vključena Osnovna šola Radenci.
Prvo srečanje (mobilnost) je potekalo lani oktobra v Vaterstettnu na
Bavarskem v Nemčiji, a letos februarja so se učitelji petih sodelujočih
šol srečali na Finskem. V državo na severu Evrope so se z radenske
devetletke podale Nataša Zmazek, Mina Mazouzi, Andreja Fekonja Hamler,
Valerija Žnidarič Žitek, Jasmina Zemljič in Zdenka Šiplič. Srečanje z
izmenjavo znanj je bilo na Kartanonkosen koulku v Vantii pri Helsinkih,
na eni izmed osmih osnovnih šol v tamkajšnji regiji.
Po vrnitvi je o izrednih vtisih zapisala Zdenka Šiplič naslednje: »Tam čudovito šolo, zgrajeno leta 2006, obiskuje v tem šolskem letu nekaj več kot 850 učencev v starosti odsedmega do šestnajstega leta. 92% otrok je finske narodnosti, ostali prihajajo z vseh koncev sveta (iz Estonije, Rusije, Madžarske, Egipta, Turčije …). Ob tem smo ponovno spoznali, kako pomembno je znanje tujih jezikov. Vsi učenci se angleščino učijo že od prvega razreda, druge jezike (francoščino, nemščino, švedščino in ruščino) se učijo prostovoljno od 4. razreda dalje, ostale tuje jezike pa v skladu z njihovim predmetnikom ali načrtovanimi projekti.
Ob vsem, kar počnejo v okviru vzgojno-izobraževalnega procesa, je vedno v ospredju doseganje visoke ravni znanja in medsebojnega sodelovanja. Znanje, pridobljeno pri pouku, v veliki meri nadgrajujejo z občasnimi ali večletnimi projekti, v katerih sodelujejo vsi učenci. Tako so na primer vsi učenci vključeni v projekt PLES, ki ga finančno in kadrovsko pokrivata Ministrstvo za izobraževanje in inštitut plesnih pedagogov.
Med bivanjem na Finskem smo spoznavali življenje in delo na sami šoli, kot tudi v okolici. V različnih delavnicah smo se posvečali dogovorjenim temam z izmenjavo dobre prakse. Tako je prvi dan bil namenjen predstavitvi šol, medsebojnim predstavitvam in predstavljanju IGER IZ ŠKATLE, ki smo jih skupaj z učenci pripravljali v državah udeleženkah. Sledil je žreb lično izdelanih škatel z igrami (navodila za igranje iger v angleščini in fotografije otrok med igro). Nam, Radenčankam, je žreb namenil škatlo z islandskimi igrami. Še isti dan popoldne smo imeli vodeni ogled finske prestolnice Helsinki.
Drugi dan smo pričakali z največjim zanimanjem, kajti bil je namenjen prisostvovanju pri pouku. Finski šolski strokovnjaki zagovarjajo stališče, da se lahko učimo, kjerkoli želimo, toda samo šola omogoča učencem pravilno uporabo informacij in nabiranje novega znanja ter spodbuja njihovo sistematsko učenje. Po njihovem je »Šola ja prostor, kjer potekata dialog in sodelovanje med različnimi generacijami, učitelji pa skrbijo za skladen razvoj učenčeve identitete ter ustvarjajo spodbudno in za učence spoštljivo učno okolje«.
Na Finskem v osnovnošolskem izobraževanju ni nacionalnih preverjanj znanja in inšpekcijskih pregledov. Kot pomembne indikatorje kakovosti strokovnjaki FNBE (Finski zavod za šolstvo) postavljajo v ospredje visoke dosežke v PISI in TIMMS, majhne razlike med posameznimi šolami, majhen osip v osnovnih in srednjih šolah, visoko izobražene in motivirane učitelje in zmerne količine domačih nalog. Struktura njihovega sedanjega kurikula je tristopenjska. Nacionalni kurikul tvori skladno podlago za povezano izvajanje izobraževanja ter vključuje osnovne vrednote, cilje, kriterije in učne vsebine. Lokalni kurikul vključuje orodja, ki povezujejo nacionalne cilje in smernice izobraževanja z njihovo lokalno implementacijo. Šolski kurikul pa daje učiteljem pristojnost, da upoštevajo potrebe in upe učencev ter njihovih staršev, možnosti znotraj učnega okolja in posebne veščine učiteljev samih. Na podlagi šolskega kurikula oblikuje šola svoj letni delovni načrt, učitelji pa svojo letno pripravo in osebne cilje učencev.
Udeleženci tokratnega srečanja (mobilnosti), razdeljeni v manjše skupine, smo z vodiči, bili so to kar domačini - finski učenci, obiskali učence različnih starosti pri različnih predmetih. Ob tem so se nekateri izmed nas tudi preizkusili v vlogi učitelja. Bilo je prav zanimivo, ko so nas učenci srečali po pouku na ulici in nas pozdravili po imenu ali govorili drugim: »Ta pa je bila danes v našem razredu !« Čeprav finsko šolo velikokrat postavljamo kot ideal, smo bili presenečeni nad opremljenostjo učilnic, majhnim številom učencev v skupini in sproščenostjo tako učiteljev kot učencev. V popoldanski delavnici smo si učitelji izmenjali primere dobre prakse iz naših sredin.
Tretji dan so nam z izvirno proslavo izrekli uradno dobrodošlico učenci, pozdravila pa nas je tudi podžupanja, gospa Elina Lehto Haggroth. Preostali del dopoldneva smo razpravljali o oblikovanju kuharske knjige, ki jo bomo do naslednjega srečanja aprila v Grčiji pripravili z učenci za učence 1., 2. in 3. triade. Da pa ne bi samo govorili, smo se udeleženci srečanja odpravili v gospodinjsko učilnico, kjer smo pripravili vsak po eno jed, značilno za kraj, iz katerega prihajamo. Po tradicionalni finski večerji, na katero so nas povabili finski kolegi, je vsak lahko te jedi tudi poskusil. Še pred tem je predstavnik posamezne države jed tudi predstavil in pripravil recept v angleščini. Ker je cilj tega partnerskega projekta spodbuditi osnovnošolce k igri, zdravemu prehranjevanju ter gibanju in ker naj bi bili učitelji vzor učencem, smo se tudi sami preizkusili v različnih aktivnostih na snegu.
Tudi zadnji dan bivanja v Vantii je bil namenjen načrtovanju kuharske knjige, s katero bi radi spodbudili zdravo prehranjevanje otrok tudi takrat, ko njihovih staršev ni doma, oziroma tedaj, ko učenci niso v šoli. Ob vsem tem smo spoznali, da je primerov dobre prakse veliko in da se lahko drug od drugega veliko naučimo. Finski šolski strokovnjaki se primerjajo z mornarji, ki s krhko ladjico plujejo po nemirnem morju in se zaskrbljeno sprašujejo, kako uspešno krmariti, da ladja ne nasede. »Če želimo uspešno pluti, moramo vedeti, kje natančno smo, kam želimo in se takoj prilagoditi razmeram. Za dosego cilja pa posadka potrebuje konstruktivno sodelovanje, jasne etične usmeritve in veliko medsebojne solidarnosti,« priporočajo finski kolegi.« In pripovedi učiteljice Zdenke Šiplič lahko še kako pritrdimo ter želimo uspešnega sodelovanja in izmenjave znanj še v prihodnje.
Po vrnitvi je o izrednih vtisih zapisala Zdenka Šiplič naslednje: »Tam čudovito šolo, zgrajeno leta 2006, obiskuje v tem šolskem letu nekaj več kot 850 učencev v starosti odsedmega do šestnajstega leta. 92% otrok je finske narodnosti, ostali prihajajo z vseh koncev sveta (iz Estonije, Rusije, Madžarske, Egipta, Turčije …). Ob tem smo ponovno spoznali, kako pomembno je znanje tujih jezikov. Vsi učenci se angleščino učijo že od prvega razreda, druge jezike (francoščino, nemščino, švedščino in ruščino) se učijo prostovoljno od 4. razreda dalje, ostale tuje jezike pa v skladu z njihovim predmetnikom ali načrtovanimi projekti.
Ob vsem, kar počnejo v okviru vzgojno-izobraževalnega procesa, je vedno v ospredju doseganje visoke ravni znanja in medsebojnega sodelovanja. Znanje, pridobljeno pri pouku, v veliki meri nadgrajujejo z občasnimi ali večletnimi projekti, v katerih sodelujejo vsi učenci. Tako so na primer vsi učenci vključeni v projekt PLES, ki ga finančno in kadrovsko pokrivata Ministrstvo za izobraževanje in inštitut plesnih pedagogov.
Med bivanjem na Finskem smo spoznavali življenje in delo na sami šoli, kot tudi v okolici. V različnih delavnicah smo se posvečali dogovorjenim temam z izmenjavo dobre prakse. Tako je prvi dan bil namenjen predstavitvi šol, medsebojnim predstavitvam in predstavljanju IGER IZ ŠKATLE, ki smo jih skupaj z učenci pripravljali v državah udeleženkah. Sledil je žreb lično izdelanih škatel z igrami (navodila za igranje iger v angleščini in fotografije otrok med igro). Nam, Radenčankam, je žreb namenil škatlo z islandskimi igrami. Še isti dan popoldne smo imeli vodeni ogled finske prestolnice Helsinki.
Drugi dan smo pričakali z največjim zanimanjem, kajti bil je namenjen prisostvovanju pri pouku. Finski šolski strokovnjaki zagovarjajo stališče, da se lahko učimo, kjerkoli želimo, toda samo šola omogoča učencem pravilno uporabo informacij in nabiranje novega znanja ter spodbuja njihovo sistematsko učenje. Po njihovem je »Šola ja prostor, kjer potekata dialog in sodelovanje med različnimi generacijami, učitelji pa skrbijo za skladen razvoj učenčeve identitete ter ustvarjajo spodbudno in za učence spoštljivo učno okolje«.
Na Finskem v osnovnošolskem izobraževanju ni nacionalnih preverjanj znanja in inšpekcijskih pregledov. Kot pomembne indikatorje kakovosti strokovnjaki FNBE (Finski zavod za šolstvo) postavljajo v ospredje visoke dosežke v PISI in TIMMS, majhne razlike med posameznimi šolami, majhen osip v osnovnih in srednjih šolah, visoko izobražene in motivirane učitelje in zmerne količine domačih nalog. Struktura njihovega sedanjega kurikula je tristopenjska. Nacionalni kurikul tvori skladno podlago za povezano izvajanje izobraževanja ter vključuje osnovne vrednote, cilje, kriterije in učne vsebine. Lokalni kurikul vključuje orodja, ki povezujejo nacionalne cilje in smernice izobraževanja z njihovo lokalno implementacijo. Šolski kurikul pa daje učiteljem pristojnost, da upoštevajo potrebe in upe učencev ter njihovih staršev, možnosti znotraj učnega okolja in posebne veščine učiteljev samih. Na podlagi šolskega kurikula oblikuje šola svoj letni delovni načrt, učitelji pa svojo letno pripravo in osebne cilje učencev.
Udeleženci tokratnega srečanja (mobilnosti), razdeljeni v manjše skupine, smo z vodiči, bili so to kar domačini - finski učenci, obiskali učence različnih starosti pri različnih predmetih. Ob tem so se nekateri izmed nas tudi preizkusili v vlogi učitelja. Bilo je prav zanimivo, ko so nas učenci srečali po pouku na ulici in nas pozdravili po imenu ali govorili drugim: »Ta pa je bila danes v našem razredu !« Čeprav finsko šolo velikokrat postavljamo kot ideal, smo bili presenečeni nad opremljenostjo učilnic, majhnim številom učencev v skupini in sproščenostjo tako učiteljev kot učencev. V popoldanski delavnici smo si učitelji izmenjali primere dobre prakse iz naših sredin.
Tretji dan so nam z izvirno proslavo izrekli uradno dobrodošlico učenci, pozdravila pa nas je tudi podžupanja, gospa Elina Lehto Haggroth. Preostali del dopoldneva smo razpravljali o oblikovanju kuharske knjige, ki jo bomo do naslednjega srečanja aprila v Grčiji pripravili z učenci za učence 1., 2. in 3. triade. Da pa ne bi samo govorili, smo se udeleženci srečanja odpravili v gospodinjsko učilnico, kjer smo pripravili vsak po eno jed, značilno za kraj, iz katerega prihajamo. Po tradicionalni finski večerji, na katero so nas povabili finski kolegi, je vsak lahko te jedi tudi poskusil. Še pred tem je predstavnik posamezne države jed tudi predstavil in pripravil recept v angleščini. Ker je cilj tega partnerskega projekta spodbuditi osnovnošolce k igri, zdravemu prehranjevanju ter gibanju in ker naj bi bili učitelji vzor učencem, smo se tudi sami preizkusili v različnih aktivnostih na snegu.
Tudi zadnji dan bivanja v Vantii je bil namenjen načrtovanju kuharske knjige, s katero bi radi spodbudili zdravo prehranjevanje otrok tudi takrat, ko njihovih staršev ni doma, oziroma tedaj, ko učenci niso v šoli. Ob vsem tem smo spoznali, da je primerov dobre prakse veliko in da se lahko drug od drugega veliko naučimo. Finski šolski strokovnjaki se primerjajo z mornarji, ki s krhko ladjico plujejo po nemirnem morju in se zaskrbljeno sprašujejo, kako uspešno krmariti, da ladja ne nasede. »Če želimo uspešno pluti, moramo vedeti, kje natančno smo, kam želimo in se takoj prilagoditi razmeram. Za dosego cilja pa posadka potrebuje konstruktivno sodelovanje, jasne etične usmeritve in veliko medsebojne solidarnosti,« priporočajo finski kolegi.« In pripovedi učiteljice Zdenke Šiplič lahko še kako pritrdimo ter želimo uspešnega sodelovanja in izmenjave znanj še v prihodnje.
