Nje skulpture in slike
Razstava del Milene Marije Reščič v ljutomerski Galeriji
Razstava del Milene Marije Reščič
Od
5. marca dalje so v Galeriji Ante Trstenjaka v Ljutomeru na ogled
dela, skulpture v lesu in glini, pa tudi slike, Milene Marije Reščič, članice
likovne sekcije pri Društvu upokojencev Gornja Radgona. Je pa tudi
članica Likovnega društva Gornja Radgona, ki živi in ustvarja v
Črešnjevcih pri Gornji Radgoni.
Avtorica razstavo posveča vsem
ženam in materam, ki nas obdajajo s toplino in nam dajejo telesno in
duhovno zavetje, predvsem pa mami Mileni v spomin na vseobsegajoče
bogastvo lepote sveta, ki nam ga je poklanjala. Razstavo je v dogovoru z
avtorico postavil Srečko
Pavličič in kot vemo bo odprta
do konca meseca marca.
In kaj zapisati o slikarki in kiparki ?
Milena Marija Reščič je po petletnem študiju na Učiteljišču v Murski Soboti končala še študij na Pedagoški akademiji v Mariboru, ki je v tistem času dajala poudarek vsem likovnim področjem. Študij je obsegal ob praktičnem delu v vseh likovnih področjih tudi scenografijo, zgodovino umetnosti in seminarje oblikovanja lepe slovenske besede. Temeljito delo profesorjev je bila odlična vsebinska kvaliteta za katerokoli smer likovne ustvarjalnosti ali pedagoškega dela. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je opravila kiparski tečaj pri profesorju Jakovu Brdarju. Njeno delo je obsegalo tudi ustvarjanje gledaliških in odrskih scen. Za otroške in odrasle lutkovne skupine je izdelala kar nekaj kompletov lutk. Dolgo časovno obdobje se je posvečala predvsem likovni pedagogiki. Delala je na več slovenskih šolah, celi dve desetletji v Lenartu. Osnovni cilj njenega dela je bil s pomočjo dobrega dela v izobraževanju mladih, širiti plodno okolje za razumevanje likovne kulture ter slovenske besede. Mladi likovniki šol, kjer je delala, so dobivali številna regionalna, državna in mednarodna priznanja in nagrade. Delo je izpopolnjevala v stalnem pedagoškem izobraževanju doma in v tujini.
Ob lanskoletni decembrski razstavi likovnih del svoje soproge je prispodobo (alegorijo) s pesmijo »Suita nekega življenja« na njeno umetniško ustvarjanje zapisal soprog, pesnik, Dominique Reščič, ki v prvi kitici trdi:
V začetku letošnjega leta je nastala celota slikarskih del, slikanih na les in lesno ploščo s topljenimi voščenimi barvami, enkavstiko. Dela predstavljajo avtoričino videnje nastanka, naselitve, življenja in konca naše civilizacije; sožitje z naravo... O svojem delu pa meni avtorica, Milena Marija Reščič, sama: »Kiparim predvsem v lesu in vsaki vrsti lesa pustim, da pokaže vso svojo lepoto polne ali nepopolne rasti s primerno obdelavo. Figura lahko v svojem sorazmerju ali hotenem nesorazmerju pripoveduje in predstavlja trenutke dogajanja v lepem pa tudi nevarnem delu narave, med nami, ljudmi. Iskanja prostorskega preoblikovanja ideje sobivanja pripoveduje les še po prenehanju lastne oblike življenja in tako postane posrednik med naravo, gledalci in menoj. Letošnje leto sem se intenzivneje ukvarjala z oblikovanjem gline, ki me je pritegnila s svojo mehkobo, obilico možnosti modeliranja in končne poslikave s keramičnimi barvami... Ob tem se še posebej zahvaljujem za prijazno sodelovanje in vso pomoč Varstveno delovnemu centru Gornja Radgona, v njihovi delavnici za uporabno keramiko.«
In kaj zapisati o slikarki in kiparki ?
Milena Marija Reščič je po petletnem študiju na Učiteljišču v Murski Soboti končala še študij na Pedagoški akademiji v Mariboru, ki je v tistem času dajala poudarek vsem likovnim področjem. Študij je obsegal ob praktičnem delu v vseh likovnih področjih tudi scenografijo, zgodovino umetnosti in seminarje oblikovanja lepe slovenske besede. Temeljito delo profesorjev je bila odlična vsebinska kvaliteta za katerokoli smer likovne ustvarjalnosti ali pedagoškega dela. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je opravila kiparski tečaj pri profesorju Jakovu Brdarju. Njeno delo je obsegalo tudi ustvarjanje gledaliških in odrskih scen. Za otroške in odrasle lutkovne skupine je izdelala kar nekaj kompletov lutk. Dolgo časovno obdobje se je posvečala predvsem likovni pedagogiki. Delala je na več slovenskih šolah, celi dve desetletji v Lenartu. Osnovni cilj njenega dela je bil s pomočjo dobrega dela v izobraževanju mladih, širiti plodno okolje za razumevanje likovne kulture ter slovenske besede. Mladi likovniki šol, kjer je delala, so dobivali številna regionalna, državna in mednarodna priznanja in nagrade. Delo je izpopolnjevala v stalnem pedagoškem izobraževanju doma in v tujini.
Ob lanskoletni decembrski razstavi likovnih del svoje soproge je prispodobo (alegorijo) s pesmijo »Suita nekega življenja« na njeno umetniško ustvarjanje zapisal soprog, pesnik, Dominique Reščič, ki v prvi kitici trdi:
»Vsa
lepota se izlije naenkrat
v polne struge življenja
ko izprosim škrate
za srčiko vilinske domišljije...«
v polne struge življenja
ko izprosim škrate
za srčiko vilinske domišljije...«
V začetku letošnjega leta je nastala celota slikarskih del, slikanih na les in lesno ploščo s topljenimi voščenimi barvami, enkavstiko. Dela predstavljajo avtoričino videnje nastanka, naselitve, življenja in konca naše civilizacije; sožitje z naravo... O svojem delu pa meni avtorica, Milena Marija Reščič, sama: »Kiparim predvsem v lesu in vsaki vrsti lesa pustim, da pokaže vso svojo lepoto polne ali nepopolne rasti s primerno obdelavo. Figura lahko v svojem sorazmerju ali hotenem nesorazmerju pripoveduje in predstavlja trenutke dogajanja v lepem pa tudi nevarnem delu narave, med nami, ljudmi. Iskanja prostorskega preoblikovanja ideje sobivanja pripoveduje les še po prenehanju lastne oblike življenja in tako postane posrednik med naravo, gledalci in menoj. Letošnje leto sem se intenzivneje ukvarjala z oblikovanjem gline, ki me je pritegnila s svojo mehkobo, obilico možnosti modeliranja in končne poslikave s keramičnimi barvami... Ob tem se še posebej zahvaljujem za prijazno sodelovanje in vso pomoč Varstveno delovnemu centru Gornja Radgona, v njihovi delavnici za uporabno keramiko.«
