Občina Razkrižje med najbolj prodornimi v Sloveniji
Zlati kamen je projekt, ki je namenjen spodbujanju dobrega razvoja na lokalni ravni
V sredo, 13. marca, so bile na Brdu pri Kranju, podeljene nagrade najbolj prodornim občinam v Sloveniji, priznanje pa je prejela tudi občina Razkrižje. V imenu občine je plaketo prevzel župan, Stanko Ivanušič.
Zlati kamen je projekt, ki je namenjen spodbujanju dobrega razvoja na lokalni ravni. Metodologija za izbor razvojno najbolj prodorne občine vključuje mehke in trde elemente, kvantitativne kazalnike z indeksom Zlati kamen, kvalitativno analizo in glasovanje strokovnjakov v Strokovnem svetu.
Strokovni svet Zlatega kamna sestavlja 10 strokovnjakov s treh slovenskih univerz, Statističnega urada RS in podjetij. Zastopajo različne stroke, delovna področja in – ne nazadnje – geografske dele Slovenije: vzhod (Univerza v Mariboru), center (Univerza v Ljubljani) in zahod (Primorska univerza v Kopru). Zlati kamen je politično nevtralen in neodvisen projekt.
Zmagovalka drugega izbora za razvojno najbolj prodorno občino je Postojna. Na drugo mesto se je uvrstil Tolmin in na tretje Lendava. Nova Gorica na četrtem mestu je najvišje uvrščena mestna občina. Peto in šesto mesto sta zasedla Radovljica in Razkrižje.
V ožji izbor se je sicer uvrstilo še šest občin - poleg šestih finalistov še Brežice, Kočevje, Krško, Litija, Rogaška Slatina in Vojnik.
Obrazložitev za občino Razkrižje
V uvodu v strategijo občine Razkrižje je zapisano, da so v kraju naredili razvojne korake, »ki v slovenskem prostoru veljajo za nekaj posebnega«. Kaj je posebnega v teh šestih vaseh v odmaknjenem kotu Slovenije?
Zanimivo je že to, da ima ta kraj s 1.356 prebivalci izdelano razvojno strategijo, pa čeprav je ta rudimentarna. Predvsem pa preseneča vrednost dinamičnega indeksa ISSO, po katerem je občina na prvem mestu v Sloveniji. Seznam izvedenih in načrtovanih projektov je dolg. Občina deluje povezovalno in sistematično skrbi za odnose s sosedi na Hrvaški strani. Razkrižje je izvrsten primer, kako se lahko majhen kraj s številnimi slabostmi vseeno dinamično razvija.
Strokovni svet Zlatega kamna sestavlja 10 strokovnjakov s treh slovenskih univerz, Statističnega urada RS in podjetij. Zastopajo različne stroke, delovna področja in – ne nazadnje – geografske dele Slovenije: vzhod (Univerza v Mariboru), center (Univerza v Ljubljani) in zahod (Primorska univerza v Kopru). Zlati kamen je politično nevtralen in neodvisen projekt.
Zmagovalka drugega izbora za razvojno najbolj prodorno občino je Postojna. Na drugo mesto se je uvrstil Tolmin in na tretje Lendava. Nova Gorica na četrtem mestu je najvišje uvrščena mestna občina. Peto in šesto mesto sta zasedla Radovljica in Razkrižje.
V ožji izbor se je sicer uvrstilo še šest občin - poleg šestih finalistov še Brežice, Kočevje, Krško, Litija, Rogaška Slatina in Vojnik.
Obrazložitev za občino Razkrižje
V uvodu v strategijo občine Razkrižje je zapisano, da so v kraju naredili razvojne korake, »ki v slovenskem prostoru veljajo za nekaj posebnega«. Kaj je posebnega v teh šestih vaseh v odmaknjenem kotu Slovenije?
Zanimivo je že to, da ima ta kraj s 1.356 prebivalci izdelano razvojno strategijo, pa čeprav je ta rudimentarna. Predvsem pa preseneča vrednost dinamičnega indeksa ISSO, po katerem je občina na prvem mestu v Sloveniji. Seznam izvedenih in načrtovanih projektov je dolg. Občina deluje povezovalno in sistematično skrbi za odnose s sosedi na Hrvaški strani. Razkrižje je izvrsten primer, kako se lahko majhen kraj s številnimi slabostmi vseeno dinamično razvija.
