Stoletnica umetnika z Marije Snežne
Obletnica rojstva akademika Gabrijela Kolbiča
Kolbičeva galerija na Zgornji Velki
V spomin stote obletnice rojstva akademika Gabrijela
Kolbiča, leta 1913, so se v petek, 15. marca, številni zbrali v večnamenski dvorani na Zgornji Velki, da spregovorijo o njem in njegovem delu. Slovesnost je pripravilo Kulturno umetniško društvo, ki je privzelo ime prav po svojem znamenitem rojaku z Zgornje Velke, katerega kot predsednik vodi Anton Friš. S slikami, pesmimi in govorjeno besedo so še enkrat predstavili življenje in delo svojega rojaka.
Tako
je o njem in njegovem delu govoril predsednik Mariborske literarne
družbe Marjan Pungartnik,
svojega očeta se je spominjala Gabrijela
Kolbič Prinčič,
svojega sokrajana pa se je spominjal tudi Ivan
Škofič, sedaj predsednik sveta
Krajevne skupnosti Zgornja Velka, vse pripovedi pa so spremljale
diaprojekcije Kolbičevih del. Radijska napovedovalka Darinka
Čobec je izvedla recital
Kolbičevih pesmi, moški pevski zbor in pevci ljudskih pesmi pri KUD
Gabrijel Kolbič pa so ubrano zapeli slovenske ljudske pesmi. Pri KUD
Gabrijel Kolbič uspešno deluje tudi likovna sekcija in sedem članov
te sekcije je pripravilo priložnostno likovno razstavo svojih del.
Kot vemo po znanih podatkih, je Gabrijel Kolbič živel med leti 1913 in 1996. Že v otroštvu ga je zanimalo oblikovanje gline, kreiranje različnih oblik. S svojim talentom ter znanjem, ki ga je pridobil v osnovni šoli pri Mariji Snežni, se je dokazoval skozi meščansko šolo v Mariboru, praško umetniško obrtno šolo, praško akademijo in nazadnje v zadnjem letniku zagrebške umetnostne akademije. Delal je kot likovni pedagog po mariborskih osnovnih šolah in gimnazijah, dolga leta je vodil tudi mladinski kiparski krožek. Svojo prvo likovno razstavo je pripravil leta 1951 v Umetnostni galeriji Maribor. Nato so nastajala njegova dela eno za drugim. Sprva male plastike, nato kiparska dela, od katerih so najbolj znana: »Karlek« ob robu bazenčka v parku na Slomškovem trgu v Mariboru, spomenik pedagoga Henrika Schreinerja ob Mladinski ulici v Mariboru in »Gabrijelček« v mariborskem mestnem parku. Že dolga leta pa krasi pročelje Doma Kulture v Gornji Radgoni stenska slika tega akademskega kiparja, slikarja in pesnika. Bil je uspešen na področju slikanja akvarelov, pisal pa je tudi pesmi za otroke in prejel v Mariboru zanje Glazerjevo nagrado.
Tokratna prireditev Kulturno umetniškega društva Gabrijel Kolbič na Zgornji Velki s svojimi aktivnimi sekcijami dokazuje, da spomin na njihovega velikega rojaka, po katerem se je društvo poimenovalo, še dolgo ne bo zamrl.
Kot vemo po znanih podatkih, je Gabrijel Kolbič živel med leti 1913 in 1996. Že v otroštvu ga je zanimalo oblikovanje gline, kreiranje različnih oblik. S svojim talentom ter znanjem, ki ga je pridobil v osnovni šoli pri Mariji Snežni, se je dokazoval skozi meščansko šolo v Mariboru, praško umetniško obrtno šolo, praško akademijo in nazadnje v zadnjem letniku zagrebške umetnostne akademije. Delal je kot likovni pedagog po mariborskih osnovnih šolah in gimnazijah, dolga leta je vodil tudi mladinski kiparski krožek. Svojo prvo likovno razstavo je pripravil leta 1951 v Umetnostni galeriji Maribor. Nato so nastajala njegova dela eno za drugim. Sprva male plastike, nato kiparska dela, od katerih so najbolj znana: »Karlek« ob robu bazenčka v parku na Slomškovem trgu v Mariboru, spomenik pedagoga Henrika Schreinerja ob Mladinski ulici v Mariboru in »Gabrijelček« v mariborskem mestnem parku. Že dolga leta pa krasi pročelje Doma Kulture v Gornji Radgoni stenska slika tega akademskega kiparja, slikarja in pesnika. Bil je uspešen na področju slikanja akvarelov, pisal pa je tudi pesmi za otroke in prejel v Mariboru zanje Glazerjevo nagrado.
Tokratna prireditev Kulturno umetniškega društva Gabrijel Kolbič na Zgornji Velki s svojimi aktivnimi sekcijami dokazuje, da spomin na njihovega velikega rojaka, po katerem se je društvo poimenovalo, še dolgo ne bo zamrl.
