V Gornji Radgoni sejma Lov in Naturo
Sejma bosta na ogled do nedelje, 21. aprila
Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni so 19. aprila odprli 8. mednarodni sejem lovstva in ribištva LOV ter 2. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi NATURO.
Povabljenim gostom so spregovorili Janez Erjavec, predsednik uprave
Pomurskega sejma, Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona, mag. Srečko
Felix Krope, predsednik Lovske zveze Slovenije, predsednik Ribiške
zveze Slovenije, dr. Miroslav Žaberl, predsednik Turistične zveze
Slovenije Peter Misja ter Urška Žolnir, nosilka olimpijske medalje.
Slavnostni govornik in otvoritelj sejmov je bil Jakob Presečnik, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, Državni zbor RS.
Otvoritev so popestrili Lovski rogisti ZLD Ptuj-Ormož, pod strokovnim vodstvom Danila Ivanuše in organizacijskim vodstvom Franca Slodnjaka ter Folklorna skupina Kulturno umetniško društvo Beltinci.
Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je ob tem dejal, da "Pomurski sejem s temi sejmi ostaja zvest tradiciji in viziji, da bolj kot za večjim finančnim učinkom sejmov sledimo svojemu poslanstvu, ki ga vidimo v promociji pokrajine in vsega, kar je povezano z naravo in naravnim okoljem." Kot je dodal, sejem LOV predvsem poudarja pomen naravnega okolja in posledice poseganja v prostor tako na kopnem kot v vodah. Sejem je s tem namenjen prav vsem, ki jim je kaj do naravnega okolja in trajnostnega razvoja. "Sejem NATURO je prav gotovo logično nadaljevanje vsebin, ki jih pokriva lovstvo in ribištvo. Aktivnosti, ki so povezane z naravo niso samo kmetovanje, delo v gozdu ali gradnja najrazličnejših objektov. V ta sejem vključujemo vse tiste aktivnosti v naravi, ki prispevajo k zdravemu načinu življenja, kot je kolesarjenje, planinarjenje, pohodništvo in vsi drugi športi, ki se odvijajo v naravnem okolju," pa je dejal osejmu NATURO.
Za bogato razstavo starih prevoznih sredstev in strojev so poskrbela društva starodobnikov z mednarodno razstavo AVTO MOTO CLASSIC.
Mag. Srečko Felix Krope, predsednik Lovske zveze Slovenije: "Ohranitev naravnega okolja in biotske pestrosti živalstva in rastlinstva v naravnem okolju je naša skupna skrb in odgovornost. Tega se lovci zelo dobro zavedamo. Ljudje smo del narave in življenja v njej, smo pa s svojim razvojem in dejanji že davno posegli v naravno selekcijo ter samouravnavanje ravnovesja, predvsem zaradi lastnega interesa čim daljšega in udobnejšega (pre)živetja.
Dandanes lov, ki je dobro načrtovan, nadzorovan, trajnostno naravnan ter pomeni razumno rabo in je utemeljen s strokovnimi spoznanji, ne ogroža prostoživečih živali, ogrožajo jih posegi v njihov življenjski prostor. In ravno tukaj vidim našo skupno priložnost, da lahko s svojimi dejanji, zgledi in ozaveščanjem naredimo še več, da bomo ohranjeno naravo oziroma ohranjen skupni življenjski prostor predali zanamcem.
Slovenski lovci letno opravimo več kot milijon ur prostovoljnega dela v naravi. Z delovnimi akcijami pomagamo ohranjati naravno ravnovesje, izvajamo čistilne akcije in na vse možne načine skrbimo za prostoživeče živali ter njihov oziroma naš skupni življenjski prostor."
Ob tem je še dejal, da so ravno lovci tisti, "ki skrbimo in se zavzemamo za ohranitev vseh živalskih vrst in
spoštujemo visoka etična merila lova, bili smo prvi v Evropi, ki smo sprejeli etični kodeks. To smo pokazali že pri zaščiti različnih živalskih vrst v preteklosti – kar smo pogosto naredili celo pred državo."
Dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije je na odprtju dejal, da "nas ribiče skrbi čisto okolje, neokrnjena narava, čistost voda in biotska raznovrstnost ribjega zaroda. Ni nam vseeno kaj se dogaja z vodotoki in ribami." Največje probleme za katere menijo, da jim država premalo prisluhne pa je strnil v tri točke, in sicer posegi v vode, načrtovana gradnja novih HE in MHE ter problem velikega kormorana in drugih ribojedih ptic. Vsem tem vprašanjem bosta namenjena tudi dva posveta, ki ju organizirajo v okviru tega sejma.
Dejal je še, da ribolov predstavlja pomembno turistično panogo, kar so v večini tujih držav ugotovili že dolgo nazaj, v Sloveniji pa se na tem področju šele prebujamo.
Predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS), Peter Misja je dejal, da TZS danes združuje preko 600 turističnih društev, katerih člani večinoma s prostovoljnim delom skrbijo za gostoljuben sprejem gostov v urejenem okolju, ozaveščajo prebivalstvo za turizem od najmlajših dalje, skrbijo za razvoj zelenega turizma v svojem kraju in okolici, prirejajo številne zanimive prireditve. "Turizem je nekakšna »zlata nit«, ki povezuje generacije, ohranja naravo in prenaša znanja, izročila in tradicijo iz roda v rod," je med drugim še dodal.
Urška Žolnir, nosilka olimpijske medalje, je dejala, da kadar ji čas dopušča, se z veseljem udeležuje dogodkov, na katerih lahko spregovori o svojem športnem življenju, nagovarja mlade in predstavlja Slovensko vojsko. "Ena od takih priložnosti je tudi današnja. Verjamem in želim si, da bomo ob ogledu mednarodnih sejmov Natura in Lov doživeli veliko prijetnih trenutkov, našli nove ideje za preživljanje časa v naravi ter tudi napotke, kaj storiti, da bomo do narave še prijaznejši in jo obvarovali tudi za prihodnje rodove," je ob tem še povedala.
Slavnostni govornik, Jakob Presečnik, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, Državni zbor RS, je ob odprtju med drugim povedal: "Biti lovec, biti ribič pomeni biti neločljivo povezan z naravo. Pomeni živeti z njo. Ribištvo in lovstvo sta danes pomembni gospodarski panogi, ki zagotavljata preživetje mnogim družinam in tudi celotnim narodom. Tako lovstvo kot tudi ribištvo pomembno prispevata k zagotavljanju ohranjanja naravnega okolja. Zelo pomembno je, da se ohranijo vse avtohtone živalske vrste in njihovo življenjsko okolje, ki skupaj predstavljajo nedeljivo celoto. Zato sta tudi obravnavanje in ohranjanje divjadi in njenega okolja skupna naloga lovstva, gozdarstva in vseh dejavnosti, ki neposredno in posredno vplivajo na divjad oz. na njeno življenjsko okolje."
Dejal je še, da si država prizadeva in si bo še naprej prizadevala za trajnostni razvoj naravnega okolja ter da se moramo zavedati pomena dobrega sodelovanja in delovanja, kajti le to lahko pripomore k zagotavljanju kakovosti življenja državljanov Slovenije, njihovega aktivnega oddiha v naravi, razvojnega potenciala slovenskega turizma, in nenazadnje ohranjanje naravnega okolja in biotske raznovrstnosti v naši državi Sloveniji.
Slavnostni govornik in otvoritelj sejmov je bil Jakob Presečnik, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, Državni zbor RS.
Otvoritev so popestrili Lovski rogisti ZLD Ptuj-Ormož, pod strokovnim vodstvom Danila Ivanuše in organizacijskim vodstvom Franca Slodnjaka ter Folklorna skupina Kulturno umetniško društvo Beltinci.
Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je ob tem dejal, da "Pomurski sejem s temi sejmi ostaja zvest tradiciji in viziji, da bolj kot za večjim finančnim učinkom sejmov sledimo svojemu poslanstvu, ki ga vidimo v promociji pokrajine in vsega, kar je povezano z naravo in naravnim okoljem." Kot je dodal, sejem LOV predvsem poudarja pomen naravnega okolja in posledice poseganja v prostor tako na kopnem kot v vodah. Sejem je s tem namenjen prav vsem, ki jim je kaj do naravnega okolja in trajnostnega razvoja. "Sejem NATURO je prav gotovo logično nadaljevanje vsebin, ki jih pokriva lovstvo in ribištvo. Aktivnosti, ki so povezane z naravo niso samo kmetovanje, delo v gozdu ali gradnja najrazličnejših objektov. V ta sejem vključujemo vse tiste aktivnosti v naravi, ki prispevajo k zdravemu načinu življenja, kot je kolesarjenje, planinarjenje, pohodništvo in vsi drugi športi, ki se odvijajo v naravnem okolju," pa je dejal osejmu NATURO.
Za bogato razstavo starih prevoznih sredstev in strojev so poskrbela društva starodobnikov z mednarodno razstavo AVTO MOTO CLASSIC.
Mag. Srečko Felix Krope, predsednik Lovske zveze Slovenije: "Ohranitev naravnega okolja in biotske pestrosti živalstva in rastlinstva v naravnem okolju je naša skupna skrb in odgovornost. Tega se lovci zelo dobro zavedamo. Ljudje smo del narave in življenja v njej, smo pa s svojim razvojem in dejanji že davno posegli v naravno selekcijo ter samouravnavanje ravnovesja, predvsem zaradi lastnega interesa čim daljšega in udobnejšega (pre)živetja.
Dandanes lov, ki je dobro načrtovan, nadzorovan, trajnostno naravnan ter pomeni razumno rabo in je utemeljen s strokovnimi spoznanji, ne ogroža prostoživečih živali, ogrožajo jih posegi v njihov življenjski prostor. In ravno tukaj vidim našo skupno priložnost, da lahko s svojimi dejanji, zgledi in ozaveščanjem naredimo še več, da bomo ohranjeno naravo oziroma ohranjen skupni življenjski prostor predali zanamcem.
Slovenski lovci letno opravimo več kot milijon ur prostovoljnega dela v naravi. Z delovnimi akcijami pomagamo ohranjati naravno ravnovesje, izvajamo čistilne akcije in na vse možne načine skrbimo za prostoživeče živali ter njihov oziroma naš skupni življenjski prostor."
Ob tem je še dejal, da so ravno lovci tisti, "ki skrbimo in se zavzemamo za ohranitev vseh živalskih vrst in
spoštujemo visoka etična merila lova, bili smo prvi v Evropi, ki smo sprejeli etični kodeks. To smo pokazali že pri zaščiti različnih živalskih vrst v preteklosti – kar smo pogosto naredili celo pred državo."
Dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije je na odprtju dejal, da "nas ribiče skrbi čisto okolje, neokrnjena narava, čistost voda in biotska raznovrstnost ribjega zaroda. Ni nam vseeno kaj se dogaja z vodotoki in ribami." Največje probleme za katere menijo, da jim država premalo prisluhne pa je strnil v tri točke, in sicer posegi v vode, načrtovana gradnja novih HE in MHE ter problem velikega kormorana in drugih ribojedih ptic. Vsem tem vprašanjem bosta namenjena tudi dva posveta, ki ju organizirajo v okviru tega sejma.
Dejal je še, da ribolov predstavlja pomembno turistično panogo, kar so v večini tujih držav ugotovili že dolgo nazaj, v Sloveniji pa se na tem področju šele prebujamo.
Predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS), Peter Misja je dejal, da TZS danes združuje preko 600 turističnih društev, katerih člani večinoma s prostovoljnim delom skrbijo za gostoljuben sprejem gostov v urejenem okolju, ozaveščajo prebivalstvo za turizem od najmlajših dalje, skrbijo za razvoj zelenega turizma v svojem kraju in okolici, prirejajo številne zanimive prireditve. "Turizem je nekakšna »zlata nit«, ki povezuje generacije, ohranja naravo in prenaša znanja, izročila in tradicijo iz roda v rod," je med drugim še dodal.
Urška Žolnir, nosilka olimpijske medalje, je dejala, da kadar ji čas dopušča, se z veseljem udeležuje dogodkov, na katerih lahko spregovori o svojem športnem življenju, nagovarja mlade in predstavlja Slovensko vojsko. "Ena od takih priložnosti je tudi današnja. Verjamem in želim si, da bomo ob ogledu mednarodnih sejmov Natura in Lov doživeli veliko prijetnih trenutkov, našli nove ideje za preživljanje časa v naravi ter tudi napotke, kaj storiti, da bomo do narave še prijaznejši in jo obvarovali tudi za prihodnje rodove," je ob tem še povedala.
Slavnostni govornik, Jakob Presečnik, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, Državni zbor RS, je ob odprtju med drugim povedal: "Biti lovec, biti ribič pomeni biti neločljivo povezan z naravo. Pomeni živeti z njo. Ribištvo in lovstvo sta danes pomembni gospodarski panogi, ki zagotavljata preživetje mnogim družinam in tudi celotnim narodom. Tako lovstvo kot tudi ribištvo pomembno prispevata k zagotavljanju ohranjanja naravnega okolja. Zelo pomembno je, da se ohranijo vse avtohtone živalske vrste in njihovo življenjsko okolje, ki skupaj predstavljajo nedeljivo celoto. Zato sta tudi obravnavanje in ohranjanje divjadi in njenega okolja skupna naloga lovstva, gozdarstva in vseh dejavnosti, ki neposredno in posredno vplivajo na divjad oz. na njeno življenjsko okolje."
Dejal je še, da si država prizadeva in si bo še naprej prizadevala za trajnostni razvoj naravnega okolja ter da se moramo zavedati pomena dobrega sodelovanja in delovanja, kajti le to lahko pripomore k zagotavljanju kakovosti življenja državljanov Slovenije, njihovega aktivnega oddiha v naravi, razvojnega potenciala slovenskega turizma, in nenazadnje ohranjanje naravnega okolja in biotske raznovrstnosti v naši državi Sloveniji.
