Je bivša direktorica občinske uprave občine Ljutomer delovala mimo zakona?
Darja Hrga je poleg vodenja ljutomerske občinske uprave pogodbeno svetovala poslancem DeSUS-a
Darja Hrga
"Je svetovanje o proračunu znanstveno raziskovanje?" se v članku sprašuje novinar Dela Dejan Karba, kjer razkriva, da je nekdanja direktorica ljutomerske občinske uprave Darja Hrga v času,
ko je bila na omenjenem položaju (med leti 2007 do 2011), z Državnim zborom (DZ) po
mnenju pravne stroke mimo črke zakona sklenila podjemno pogodbo in
pogodbo o delu.
Takrat je namreč svetovala poslanski skupini DeSUS, katere trenutni vodja poslancev je nekdanji
ljutomerski župan Franc Jurša, ki jo je za direktorico uprave tudi imenoval. Hrgova sedaj na občini sicer ni več zaposlena.
Darja Hrga je z DZ v okviru sredstev za dodatno strokovno pomoč, ki pripadajo poslanskim skupinam, sklenila tri pogodbe za katere naj bi po podatkih DZ prejela za eno 2.790 evrov neto izplačila, za drugi dve pa 2.600 evrov.
Franc Jurša in Darja Hrga v tem ne vidita težave
Kljub jasnemu zakonskemu predpisu (peti odstavek 100. člena zakona o javnih uslužbencih), ki direktorju občinske uprave izrecno prepoveduje pridobitniško dejavnost (dovoljuje pa znanstveno, raziskovalno, pedagoško, umetniško in publicistično delo), je Darja Hrga prepričana, da zakona ni kršila in za Delo povedala: "Pravica do dela je temeljna ustavna pravica državljana. Za državni zbor in poslansko skupino sem opravila intelektualno raziskovalno-svetovalno storitev, za katero imam strokovno kvalifikacijo. Prepovedi tovrstnega dela ni bilo, zato zakonodaja ni bila kršena. Tudi zakon o integriteti in korupciji ne."
Pri tem poslu tudi vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša ne vidi prav nobene težave in je za Delo pojasnil: "Če bi bilo karkoli narobe, bi nas na to opozorili že iz DZ. Pa nas v času, ko nam je Hrgova svetovala hkrati z njenim vodenjem ljutomerske občinske uprave, niso." Karmen Uglješič, vodja parlamentarne službe za odnose z javnostjo, je te očitke zavrnila: "Kako pa naj bi mi vedeli, da je gospa direktorica občinske uprave?" Ob tem je še razložila, da podatke o pogodbenem svetovalcu v parlamentarni vprašalnik o oddaji naročila za strokovno pomoč oz. politično svetovanje vnašajo vodje posameznih poslanskih skupin.
Rajko Pirnat meni, da gre za sporno poslovanje
Drugačnega mnenja pa je Rajko Pirnat, profesor na katedri za upravno pravo ljubljanske pravne fakultete. Kot je za Delo dejal, pri tem znanstvenega oz. raziskovalnega dela v delu, ki ga je Hrgova po podatkih DZ opravila za stranko DeSUS, ne zaznava: "V omenjenem primeru bi težko rekel, da gre za znanstveno delovanje." in pojasnjuje, da znanstveno oz. raziskovalno delo mora biti javno izkazano kot objava v znanstvenih publikacijah, kar pa v konkretnem primeru ni. "Ključno je tudi, ali je DeSUS financiran iz občinskega proračuna. Kot direktorica občinske uprave je gospa vplivala tudi na neposredno delo občinske uprave v zvezi s proračunom in najmanj, kar je, bi se morala vzdržati poslovanj s prejemniki sredstev iz občinskega proračuna," pravi Pirnat in dodaja, da za uradnike na položaju zakonsko niti ni predvideno, da bi jim na primer župan lahko dovolil tako delo: "Zakonska prepoved je glede tega jasna: ne sme se."
Na ljutomerski občini za svetovanje Hrgove niso vedeli
Na občini Ljutomer so povedali, da je stranka DeSUS porabnik občinskega proračuna ter da za svetovanje Hrgove niso vedeli, sama pa svojega "znanstveno-raziskovalnega" dela doslej, pravijo, ni ne napovedala ne pojasnila: "Javna uslužbenka bi vsekakor morala seznaniti delodajalca o svoji nameri sklenitve pogodbe s tretjo osebo in pri tem upoštevati določila delovnopravne zakonodaje ter pogodbe o zaposlitvi, ki urejajo konkurenčne klavzule in prepovedi, oziroma v določenih primerih pridobiti ustrezna soglasja."
Delo še ob tem navaja, da je Hrgova decembra lani proti občini na Delovno sodišče v Mariboru vložila tožbo zaradi po njenem mnenju krivdne razrešitve s položaja direktorice občinske uprave leta 2011. Po podatkih občine Ljutomer naj bi vse pritožbe Hrgove v zvezi s tem državna komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri vladi sicer zavrnila kot neutemeljene.
Na vprašanje novinarja, ali bo občina proti Hrgovi sprožila kakšne postopke, so na občini odgovorili, da zadeve še preverjajo, zato še za zdaj ne želijo dajati izjav glede tega.
Vir: Delo
Darja Hrga je z DZ v okviru sredstev za dodatno strokovno pomoč, ki pripadajo poslanskim skupinam, sklenila tri pogodbe za katere naj bi po podatkih DZ prejela za eno 2.790 evrov neto izplačila, za drugi dve pa 2.600 evrov.
Franc Jurša in Darja Hrga v tem ne vidita težave
Kljub jasnemu zakonskemu predpisu (peti odstavek 100. člena zakona o javnih uslužbencih), ki direktorju občinske uprave izrecno prepoveduje pridobitniško dejavnost (dovoljuje pa znanstveno, raziskovalno, pedagoško, umetniško in publicistično delo), je Darja Hrga prepričana, da zakona ni kršila in za Delo povedala: "Pravica do dela je temeljna ustavna pravica državljana. Za državni zbor in poslansko skupino sem opravila intelektualno raziskovalno-svetovalno storitev, za katero imam strokovno kvalifikacijo. Prepovedi tovrstnega dela ni bilo, zato zakonodaja ni bila kršena. Tudi zakon o integriteti in korupciji ne."
Pri tem poslu tudi vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša ne vidi prav nobene težave in je za Delo pojasnil: "Če bi bilo karkoli narobe, bi nas na to opozorili že iz DZ. Pa nas v času, ko nam je Hrgova svetovala hkrati z njenim vodenjem ljutomerske občinske uprave, niso." Karmen Uglješič, vodja parlamentarne službe za odnose z javnostjo, je te očitke zavrnila: "Kako pa naj bi mi vedeli, da je gospa direktorica občinske uprave?" Ob tem je še razložila, da podatke o pogodbenem svetovalcu v parlamentarni vprašalnik o oddaji naročila za strokovno pomoč oz. politično svetovanje vnašajo vodje posameznih poslanskih skupin.
Rajko Pirnat meni, da gre za sporno poslovanje
Drugačnega mnenja pa je Rajko Pirnat, profesor na katedri za upravno pravo ljubljanske pravne fakultete. Kot je za Delo dejal, pri tem znanstvenega oz. raziskovalnega dela v delu, ki ga je Hrgova po podatkih DZ opravila za stranko DeSUS, ne zaznava: "V omenjenem primeru bi težko rekel, da gre za znanstveno delovanje." in pojasnjuje, da znanstveno oz. raziskovalno delo mora biti javno izkazano kot objava v znanstvenih publikacijah, kar pa v konkretnem primeru ni. "Ključno je tudi, ali je DeSUS financiran iz občinskega proračuna. Kot direktorica občinske uprave je gospa vplivala tudi na neposredno delo občinske uprave v zvezi s proračunom in najmanj, kar je, bi se morala vzdržati poslovanj s prejemniki sredstev iz občinskega proračuna," pravi Pirnat in dodaja, da za uradnike na položaju zakonsko niti ni predvideno, da bi jim na primer župan lahko dovolil tako delo: "Zakonska prepoved je glede tega jasna: ne sme se."
Na ljutomerski občini za svetovanje Hrgove niso vedeli
Na občini Ljutomer so povedali, da je stranka DeSUS porabnik občinskega proračuna ter da za svetovanje Hrgove niso vedeli, sama pa svojega "znanstveno-raziskovalnega" dela doslej, pravijo, ni ne napovedala ne pojasnila: "Javna uslužbenka bi vsekakor morala seznaniti delodajalca o svoji nameri sklenitve pogodbe s tretjo osebo in pri tem upoštevati določila delovnopravne zakonodaje ter pogodbe o zaposlitvi, ki urejajo konkurenčne klavzule in prepovedi, oziroma v določenih primerih pridobiti ustrezna soglasja."
Delo še ob tem navaja, da je Hrgova decembra lani proti občini na Delovno sodišče v Mariboru vložila tožbo zaradi po njenem mnenju krivdne razrešitve s položaja direktorice občinske uprave leta 2011. Po podatkih občine Ljutomer naj bi vse pritožbe Hrgove v zvezi s tem državna komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri vladi sicer zavrnila kot neutemeljene.
Na vprašanje novinarja, ali bo občina proti Hrgovi sprožila kakšne postopke, so na občini odgovorili, da zadeve še preverjajo, zato še za zdaj ne želijo dajati izjav glede tega.
Vir: Delo
