4. Eko konferenca potekala v znamenju vode
Pozornost je bila tokrat namenjena energentom prihodnjih generacij, razprave pa so z velikim poudarkom tekle na temo vodnih virov
V torek, 23. aprila, se je s slavnostnim nagovorom ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana, nadaljeval drugi dan tradicionalne Eko konference, ki jo že četrto leto zapored organizira društvo Planet Zemlja v sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem, predsedovala pa ji je strokovnjakinja za podnebne spremembe na Agenciji za okolje in častna članica društva, mag. Tanja Cegnar. Pozornost je bila tokrat namenjena energentom prihodnjih generacij, razprave pa so z velikim poudarkom tekle na temo vodnih virov.
V Sloveniji ima 89 % prebivalstva dostop
do pitne vode
V prvem panelu »Voda in zdravje«, je dr. Ivanka Gale iz Zavoda za varovanje zdravja povedala, da ima v Sloveniji 89 % prebivalstva dostop do pitne vode, cilj države pa je, da bi bilo tudi ostalih 11 % prebivalstva vezanih na javni vodovod. »Mali sistemi, ki z vodo oskrbujejo do 500 ljudi, so po večini slabo vzdrževani, medtem ko imajo veliki sistemi izjemno kakovostno vodo – sem spadajo tako Ljubljana, kot tudi Maribor in ostala večja mesta,« je poudarila dr. Gale. Ob predstavitvi stanja se ji je pridružila še mag. Nataša Kovač iz Agencije za okolje, v razpravi pa je kot govorka sodelovala tudi dr. Irena Rejec Brancelj iz Ministrstva za okolje.
»Dostop do neoporečne pitne vode mora biti človekova pravica«
V video nagovoru evroposlanke dr. Romane Jordan smo slišali opozorilo o dejstvu, da je na našem planetu le tri odstotke sladke vode, ogromen delež je je v ledenikih. »V prihodnosti bo tekma za vodo vedno ostrejša, saj podnebne spremembe prinašajo vedno več ekstremnih vremenskih pojavov, ki krepko vplivajo na zalogo pitne vode,« je dejala dr. Jordanova in zaključila s pozivom, da mora biti dostop do neoporečne pitne vode človekova pravica. Razpravi na temo »Voda v gospodarstvu« so se pridružili še dr. Gordana Beltram in Borut Peric iz Parka Škocjanske jame, mag. Jorg Hodalič, direktor E-net okolje, je zbranim priznal, da v prehod v nizkoogljično družbo ne verjame in da meni, da se brez močne zdrave kmečke pameti ne bomo premaknili na višjo točko, Jana Apih iz Zavoda za trajnostni turizem Good place pa je predstavila slovenske potenciale na področju trajnostnega turizma.
Razpravljavci niso spregledali soodvisnosti vode v kmetijstvu, kjer je dr. Marina Pintar z Biotehniške fakultete zbranim razbila mite o osuševalnih sistemih ter svoj nastop zaključila z mislijo: »Kmetijstvo je tovarna na prostem, zato brez vpliva na okolje ne gre, si pa želimo, da bi bili vplivi čim manjši. A zavedati se moramo, da je povezava med vodo in kmetijstvom usodna – tako v eno kot drugo smer.« Mag. Andreja Sušnik iz Agencije za okolje je postregla s podatki in predstavila rezultate o škodi v Evropi, kjer poplave in suše povzročijo 50 % vseh naravnih nesreč, zaradi poplav pa na leto umre 2500 Evropejcev.
Preostali energenti prihodnjih generacij: les, veter, sonce in fosilna goriva
Strokovnjakinja za podnebne spremembe na Agenciji za okolje, mag. Tanja Cegnar, je zbranim na dušo položila dejstvo, da bo planet nedvomno preživel, skrbeti pa bi nas moralo za nas. Razpravi o velikem pomenu vode v času podnebnih sprememb se je pridružil tudi ustanovitelj Zavoda H.O.P.E. in soborec Toma Križnarja, Klemen Mihelič, ki je s slikovnim gradivom podkrepil dejstva in vojno za vodo v Darfurju. »Afričanom se je politika razvitega sveta izneverila, zato računajo na pomoč nas, malih ljudi. Pomagajmo jim,« je zaključil Mihelič, z video nagovorom je svoje mnenje in znanje s sodelujočimi delila tudi evroposlanka mag. Mojca Kleva Kekuš.
V zadnjem panelu je bila pozornost namenjena preostalim energentom prihodnjih generacij lesu, vetru, soncu in fosilnim gorivom, kjer sta kot glavna govorca nastopila Damjan Oražem iz Zavoda za gozdove RS in Vojko Bernard kot predstavnik Alpe Adria Green.
Ob domačih dobrotah z Eko kmetij Radovljiške občine je društvo napovedalo tudi pričetek že četrtega natečaja Planetu Zemlja prijazna občina 2013, o zmagovalcih pa bo javnost izvedela več jeseni, na sejmu Narava Zdravje.
V prvem panelu »Voda in zdravje«, je dr. Ivanka Gale iz Zavoda za varovanje zdravja povedala, da ima v Sloveniji 89 % prebivalstva dostop do pitne vode, cilj države pa je, da bi bilo tudi ostalih 11 % prebivalstva vezanih na javni vodovod. »Mali sistemi, ki z vodo oskrbujejo do 500 ljudi, so po večini slabo vzdrževani, medtem ko imajo veliki sistemi izjemno kakovostno vodo – sem spadajo tako Ljubljana, kot tudi Maribor in ostala večja mesta,« je poudarila dr. Gale. Ob predstavitvi stanja se ji je pridružila še mag. Nataša Kovač iz Agencije za okolje, v razpravi pa je kot govorka sodelovala tudi dr. Irena Rejec Brancelj iz Ministrstva za okolje.
»Dostop do neoporečne pitne vode mora biti človekova pravica«
V video nagovoru evroposlanke dr. Romane Jordan smo slišali opozorilo o dejstvu, da je na našem planetu le tri odstotke sladke vode, ogromen delež je je v ledenikih. »V prihodnosti bo tekma za vodo vedno ostrejša, saj podnebne spremembe prinašajo vedno več ekstremnih vremenskih pojavov, ki krepko vplivajo na zalogo pitne vode,« je dejala dr. Jordanova in zaključila s pozivom, da mora biti dostop do neoporečne pitne vode človekova pravica. Razpravi na temo »Voda v gospodarstvu« so se pridružili še dr. Gordana Beltram in Borut Peric iz Parka Škocjanske jame, mag. Jorg Hodalič, direktor E-net okolje, je zbranim priznal, da v prehod v nizkoogljično družbo ne verjame in da meni, da se brez močne zdrave kmečke pameti ne bomo premaknili na višjo točko, Jana Apih iz Zavoda za trajnostni turizem Good place pa je predstavila slovenske potenciale na področju trajnostnega turizma.
Razpravljavci niso spregledali soodvisnosti vode v kmetijstvu, kjer je dr. Marina Pintar z Biotehniške fakultete zbranim razbila mite o osuševalnih sistemih ter svoj nastop zaključila z mislijo: »Kmetijstvo je tovarna na prostem, zato brez vpliva na okolje ne gre, si pa želimo, da bi bili vplivi čim manjši. A zavedati se moramo, da je povezava med vodo in kmetijstvom usodna – tako v eno kot drugo smer.« Mag. Andreja Sušnik iz Agencije za okolje je postregla s podatki in predstavila rezultate o škodi v Evropi, kjer poplave in suše povzročijo 50 % vseh naravnih nesreč, zaradi poplav pa na leto umre 2500 Evropejcev.
Preostali energenti prihodnjih generacij: les, veter, sonce in fosilna goriva
Strokovnjakinja za podnebne spremembe na Agenciji za okolje, mag. Tanja Cegnar, je zbranim na dušo položila dejstvo, da bo planet nedvomno preživel, skrbeti pa bi nas moralo za nas. Razpravi o velikem pomenu vode v času podnebnih sprememb se je pridružil tudi ustanovitelj Zavoda H.O.P.E. in soborec Toma Križnarja, Klemen Mihelič, ki je s slikovnim gradivom podkrepil dejstva in vojno za vodo v Darfurju. »Afričanom se je politika razvitega sveta izneverila, zato računajo na pomoč nas, malih ljudi. Pomagajmo jim,« je zaključil Mihelič, z video nagovorom je svoje mnenje in znanje s sodelujočimi delila tudi evroposlanka mag. Mojca Kleva Kekuš.
V zadnjem panelu je bila pozornost namenjena preostalim energentom prihodnjih generacij lesu, vetru, soncu in fosilnim gorivom, kjer sta kot glavna govorca nastopila Damjan Oražem iz Zavoda za gozdove RS in Vojko Bernard kot predstavnik Alpe Adria Green.
Ob domačih dobrotah z Eko kmetij Radovljiške občine je društvo napovedalo tudi pričetek že četrtega natečaja Planetu Zemlja prijazna občina 2013, o zmagovalcih pa bo javnost izvedela več jeseni, na sejmu Narava Zdravje.
