90-letnica obstoja Malonedeljske godbe na pihala
Kronika dokazuje, da je godba že od nekdaj veljala za nekaj posebnega
Sara Munda, nedelja, 26. maj 2013 ob 08:57
90 let Godbe na pihala Mala Nedelja
V polni dvorani Kulturnega doma Mala Nedelja se je v petek, 24. maja, odvijal slavnostni koncert Malodenedeljske godbe na pihala. S celovečernim koncertom so obeležili jubilejno 90-letnico svojega obširnega delovanja. Kronika dokazuje, da je godba že od nekdaj veljala za nekaj posebnega.
Zgodovina Malonedeljske Godbe na pihala sega v leto 1923. Kmečke fante
in rokodelce, ki so gojili ljubezen do glasbenega ustvarjanja je leto po
ustanovitvi Pihalne godbe v Ljutomeru, zbral učitelj Janko Prelog.
Igrati so začeli s svojimi inštrumenti, ki so bili obrabljeni in tonsko
neusklajeni, saj niso mogli igrati zahtevnejših skladb. Ker z njimi niso
bili zadovoljni so se odločili za nabavo drugih. Leta 1927 so v Pragi
kupili nove instrumente in za njih najeli kredit. Kot jamstvo za najeti
kredit sta godbenika Lebarič in Šumen zastavila svoja posestva. Z
novimi instrumenti se je repertoar razširil, povečala se je tudi
kvaliteta, s tem pa je godba pridobila velik sloves v širši okolici. Po
letu 1932 so pričeli z gradnjo godbenega doma, kjer so vsa dela opravili
sami. Prezgodnja smrt učitelja, ustanovitelja in 40 let kapelnika godbe
Janka Preloga, je med godbeniki povzročila globoko vrzel. Čeprav so
ostali brez vodje, so se godbeniki odločili nadaljevati začrtano pot.
Poiskali so si novega kapelnika, Matija Kovačiča, ki se je svojega dela
lotil nadvse zavzeto, kar je celotno godbo spodbudilo k še
prizadevnejšemu delu. Godbo so nadalje pri uspešnem delu ovirali
dotrajani instrumenti in pričelo se je nabiranje sredstev za nove
instrumente z normalno uglasitvijo, pri čemer bi lahko sodelovali z
drugimi godbami. Poleg nastopov na raznih proslavah, novih mašah in
pogrebih je godba leta 1973 pripravila celovečerni koncert in tako
proslavila 50-letnico svojega delovanja. Leto kasneje je zaradi
dodatnih službenih obveznosti godbo zapustil Matija Kovačič in vodenje
prepustil Alojzu Filipiču. Ob praznovanju 60-letnice pihalne godbe je
strokovno vodenje prevzel Alojz Kranjčan. Po praznovanju 70-letnice leta
1993 je godbo začel voditi Alojz Kosi in jo uspešno vodi še danes. V
teh letih je v godbi igralo kar 121 domačih godbenikov in 28
ljutomerskih.
Kot gostje so na koncertu nastopili tudi ljudski
pevci Fantje od Male Nedelje, ki prav tako kot Pihalna godba širom po
svetu predstavljajo Malonedeljske kraje. Zapeli so del pesmi Pihalna
godba Male Nedelje, ki jo je posebej za to slovesnost spisal in uglasbil
vodja pevcev, Ludvik Rudolf. Dolgoletni vodja Alojz Kranjčan je na dan
prireditve praznoval svoj rojstni dan. »Takšno darilo, da igrajo tvojo
glasbo na tvoj rojstni dan, dobi človek le enkrat v življenju. Hvala
vam,« se je iskreno zahvalil članom pihalne godbe, ki so mu posvetili
koračnico Obletnica.
Ob častitljivi obletnici so bile podeljene
srebrne in zlate Gallusove značke. Podelili sta jih Marjeta Turk,
namestnica direktorja JJRS za kulturne dejavnosti in Mira Rebernik Žižek,
vodja območne izpostave JJSK Ljutomer. Prejeli so jih: Anton Štuhec,
Janko Košar, Andrej Žižek, Jernej Kolbl, Drago Kolbl in Aleš Kolbl.
Godbenikom je častne zahvale podelil tudi Branko Košti, predsednik
Kulturnega društva Anton Krempl.
Pokroviteljica slavnostne
prireditve in županja občine Ljutomer, mag. Olga Karba, je v imenu
občine vsem članom godbe iskreno čestitala. Izrazila je veselje do
vztrajnosti in glasbenega ustvarjanja, ki ob skupnem druženju v Mali
Nedelji nikoli ni zamrlo. Izročila jim je tudi občinsko priznanje. Mira R. Žižek je izrazila spoštovanje do
Pihalne godbe in pobudnico, da se čez 10 let zopet srečamo ob
slavnostnem jubileju. Čestitke so izrazile tudi sosednje Pihalne godbe
iz Ljutomera in Svetega Jurija ob Ščavnici.
Malonedeljska godba
ostaja nepogrešljiv člen na kulturnih prireditvah in dogodkih v domačih
krajih kot tudi na širšem območju Pomurja in Slovenskih goric. S svojim
igranjem že desetletja ustvarja posebno vzdušje in na edinstven način
poudarja slovesnost posameznih dogodkov. Tako kot pravi pesem Ludvika
Rudolfa: »Živi pihalna godba, naj godba Nedliška. V veselje našga srca,
oj srca vsakega.«