Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer ne namerava več odvažati smeti

Vlada Republike Slovenije še ni izdala soglasja k cenam ravnanja s komunalnimi odpadki, zato se izguba veča

Ljutomersko odlagališče komunalnih odpadkov so konec preteklega leta zaprli, od 5. novembra lani pa Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer vozi odpadke iz gospodinjstev občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej na deponijo Puconci. Občinski sveti omenjenih občin so, glede na spremembo cene odlaganja odpadkov, do lanskega septembra sprejeli nove cene, a te še danes ne veljajo. Vlada Republike Slovenije (RS) kljub številnim urgencam namreč še vedno ni izdala predhodnega soglasja k povišanju cen. Do konca marca je tako nastalo 104 tisoč evrov izgube, kot je včeraj na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi vsi štirje župani, povedal direktor KSP Ljutomer Stanislav Klemen, pa je treba k temu dodati še 34 tisoč evrov, ki so bili namenjeni za investicije za potrebe osnovnih sredstev.

60 prošenj za soglasja k novim cenam

Vlada RS ima okrog 60 prošenj za podajo soglasja k novim cenam, vendar je problem omenjenih občin specifičen, saj je prišlo do spremembe lokacije odlaganja odpadkov. "Razumel bi, da nam niso dali soglasja k cenam, če bi mi odvažali odpadke na deponijo v Ljutomeru in bi to pomenilo dvig cene. Nikakor pa ne morem razumeti, da nam niso dali soglasja za neko čisto novo dejstvo," je zgrožen ljutomerski župan Franc Jurša, ki bo, podobno kot tudi v preostalih treh občinah, poskušal v rebalansu proračuna zagotoviti sredstva za kritje izgube. Kot sta poudarila župana Križevcev Ozvald Tučič in Veržeja Slavko Petovar, bo zaradi nastale situacije marsikatera investicija morala počakati oziroma je zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo mogli izvesti.

Dolg občin: 370 tisoč evrov

Če bi bila pravočasno potrjena nova cena odpadkov, bi se ti povečani stroški pokrili iz cene, ki bi jo morali plačevati uporabniki, torej povzročitelji odpadkov. "Dana situacija, ki jo je povzročila vlada s svojim nesprejemanjem cen odpadkov, nas prisiljuje, da moramo kot izvajalec javne službe ravnanja z odpadki v skladu z določilom medsebojne pogodbe le-to odpovedati. KSP Ljutomer namreč ne more kriti večmesečnih dejansko povečanih stroškov te javne službe, ki objektivno nastajajo," je napovedal Klemen in kot dodaten vzrok odpovedi izvajanja te javne službe navedel več let neurejen odnos in status ljutomerskega odlagališča. Na podlagi sklepa sodišča je moral KSP Ljutomer 15 občanom ob deponiji v Ljutomeru skupaj s sodnimi stroški plačati 230 tisoč evrov. "Tudi same nedogovorjene odškodnine niso bile predmet sestave cen storitev javne službe ravnanja z odpadki, ki naj bi jih nato plačali povzročitelji," je dodal Klemen, ki namerava omenjena sredstva za odškodnine izterjati od vseh štirih občin. Skupni dolg občin do KSP Ljutomer je po Klemnovem izračunu okrog 370 tisoč evrov.

S tem, da bi občine plačale odškodnine, se ne strinja župan Razkrižja Stanko Ivanušič, ki je prepričan, da so pred ureditvijo čistilne naprave v Ljutomeru njegovi prebivalci, živeči ob takrat umazani reki Ščavnici, utrpeli večjo škodo, "ki so jo povzročali tudi prejemniki odškodnin".

Nekatere slovenske občine, ki se ubadajo s podobnim problemom, so že vložile tožbo proti državi, občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej pa so se odločile še enkrat javno pozvati odgovorne, da cene potrdijo. KSP Ljutomer je ob odpovedi pogodbe po pogodbenih določilih še eno leto primoran voziti odpadke, vendar, kot je dejal Klemen, ne za ceno izgube.

vir: www.vecer.si