Srebrna maša salezijanca Janeza Žabota
Janez Žabota je v razkriški cerkvi obhajal 30 let duhovništva
Franc Režonja in Janez Žabota
Na praznik sv. Trojice je bilo v nedeljo, 26. maja v obmejni župniji Razkrižje nadvse slovesno, kajti Janez Žabota je v tamkajšnji cerkvi obhajal 30 let duhovništva.
Je član redovne skupnosti salezijancev. Rojen je bil leta 1955 na
Gibini, v redovno skupnost je stopil leta 1972, večne obljube je naredil
leta 1981, v duhovnika pa je bil posvečen 29.6.1983. Od leta 2000 je
župnik v Želimljem pri Ljubljani. Na svoj rojstni dan je torej maševal v
razkriški župnijski cerkvi, kjer je hkrati tudi obhajal svoj duhovniški
jubilej.
Kot salezijanec je služboval v številnih krajih po Sloveniji in sicer v Kodeljevem, Rakovniku, Mariboru, Veržeju in Želimljem. Pred 30 leti je v razkriški župnijski cerkvi obhajal novo mašo. Njegovi spomini na takratne čase so še danes zelo živi, kajti takrat se je v razkriški cerkvi maševalo tudi v hrvaškem jeziku, župnija pa je takrat spadala pod zagrebško nadškofijo.
Janezu Žaboti, kot mlademu duhovniku, ki se je goreče zavzemal za slovenski jezik v slovenskih cerkvah, posebno še na Razkrižju, mu je bilo težko. Vesel in srečen je, da so se časi spremenili in v njegovi rojstni domači cerkvi na Razkrižju se sveta maša in vsi verski obredi obhajajo v slovenskem jeziku.
Pred darovano sveto mašo je jubilanta duhovnika – salezijanca pozdravil v imenu celotne župnije Razkrižje, župnijskega pastoralnega sveta in ključarjev Rajko Šimonka. Ob jubileju duhovnika SDB Janeza Žabota je sveto mašo, za podarjeno zdravje daroval domači župnik msgr. Franc Režonja, ki se je v pridigi zahvalil in jubilantu čestital za vse kar je dobrega storil pri širjenju krščanske vere, predvsem med mladimi se je rad zadrževal in jih vzpodbujal k molitvi in druženju, kot otrok je namreč odraščal v domači verni družini, kjer je bila krščanska vzgoja na prvem mestu.
Po šolanju ga je Gospod poklical k sebi in odločil se je, da bo postal duhovnik, kar že 30 let vestno in goreče dela. Postal je torej duhovnik in je član redovne skupnosti salezijancev. Nekateri se radi vračajo k svojim koreninam je dejal v pridigi msgr. Franc Režonja, tak je tudi salezijanec Janez Žabota, ki je z molitvijo vedno med svojimi verniki iz župnije Razkrižje, ko pa mu čas dopušča se še rad vrne v te čudovite kraje, kjer žubori reka Mura, kjer valovijo pšenična polja, kjer raste žlahtna vinska kapljica, kjer so skratka dobri ljudje doma.
Polna razkriška cerkev je dokaz, kako je njihov duhovnik - salezijanec spoštovan in cenjen v župniji Razkrižje. Ob koncu svete maše so mu še v spomin na 30. jubilej duhovništva podarili spominsko darilo. Po maši pa so se verniki pred cerkvijo še srečali z jubilantom na druženju in obujanju spominov na leta, kako je odraščal v domačem kraju.
Kot salezijanec je služboval v številnih krajih po Sloveniji in sicer v Kodeljevem, Rakovniku, Mariboru, Veržeju in Želimljem. Pred 30 leti je v razkriški župnijski cerkvi obhajal novo mašo. Njegovi spomini na takratne čase so še danes zelo živi, kajti takrat se je v razkriški cerkvi maševalo tudi v hrvaškem jeziku, župnija pa je takrat spadala pod zagrebško nadškofijo.
Janezu Žaboti, kot mlademu duhovniku, ki se je goreče zavzemal za slovenski jezik v slovenskih cerkvah, posebno še na Razkrižju, mu je bilo težko. Vesel in srečen je, da so se časi spremenili in v njegovi rojstni domači cerkvi na Razkrižju se sveta maša in vsi verski obredi obhajajo v slovenskem jeziku.
Pred darovano sveto mašo je jubilanta duhovnika – salezijanca pozdravil v imenu celotne župnije Razkrižje, župnijskega pastoralnega sveta in ključarjev Rajko Šimonka. Ob jubileju duhovnika SDB Janeza Žabota je sveto mašo, za podarjeno zdravje daroval domači župnik msgr. Franc Režonja, ki se je v pridigi zahvalil in jubilantu čestital za vse kar je dobrega storil pri širjenju krščanske vere, predvsem med mladimi se je rad zadrževal in jih vzpodbujal k molitvi in druženju, kot otrok je namreč odraščal v domači verni družini, kjer je bila krščanska vzgoja na prvem mestu.
Po šolanju ga je Gospod poklical k sebi in odločil se je, da bo postal duhovnik, kar že 30 let vestno in goreče dela. Postal je torej duhovnik in je član redovne skupnosti salezijancev. Nekateri se radi vračajo k svojim koreninam je dejal v pridigi msgr. Franc Režonja, tak je tudi salezijanec Janez Žabota, ki je z molitvijo vedno med svojimi verniki iz župnije Razkrižje, ko pa mu čas dopušča se še rad vrne v te čudovite kraje, kjer žubori reka Mura, kjer valovijo pšenična polja, kjer raste žlahtna vinska kapljica, kjer so skratka dobri ljudje doma.
Polna razkriška cerkev je dokaz, kako je njihov duhovnik - salezijanec spoštovan in cenjen v župniji Razkrižje. Ob koncu svete maše so mu še v spomin na 30. jubilej duhovništva podarili spominsko darilo. Po maši pa so se verniki pred cerkvijo še srečali z jubilantom na druženju in obujanju spominov na leta, kako je odraščal v domačem kraju.
