Padla zadnja klapa novega igrano dokumentarnega filma Prevratno Prekmurje
Rdeča nit filma so dogajanja v pokrajini ob Muri, po prvi svetovni vojni ob razpadu avstroogrskega imperija
Iz filma Prevratno Prekmurje
Te dni se v Prekmurju zaključuje snemanje igrano dokumentarnega filma Prevratno Prekmurje v produkciji zavoda Sončnica. Rdeča nit filma so dogajanja v pokrajini ob Muri, po prvi svetovni vojni ob razpadu avstroogrskega imperija, v času ko so narodi dobili pravico do samoodločbe po programu v štirinajstih točkah ameriškega predsednika, Woodrova Wilsona, na Pariški mirovni konferenci.
V Prekmurju se je od takrat pa vse do priključitve h Kraljevini Srbov,
Hrvatov in Slovencev, v le desetih mesecih zamenjalo kar devet oblasti.
Nastajajoči film bo povzel in na zanimiv način prikazal dogodke in
nekatera pomembna zgodovinska dejstva, ki so veliki večini Prekmurcev
neznana, predvsem, če govorimo o mlajših generacijah.
Že pred koncem vojne je predsednik Wilson predstavil program štirinajstih točk, s katerimi se je zavzemal za pravičen in trajen mir. Glavna ideja štirinajstih točk je bila pravica do samoodločbe, od katere so si mnogi narodi v Evropi obetali boljšo in lepšo prihodnost. Tudi v Prekmurju. Osrednji lik filma je Vilmoš Tkalec, ki je 29. maja 1919 iz balkona soboškega hotela Dobray, proglasil Mursko republiko. Po dosedanjih podatkih se je po zasedbi prekmurskega ozemlja in priključitvi k SHS, za njim izgubila vsaka sled.
Snovalcem dokumentarnega filma je s pomočjo strokovnega sodelavca Jožefa Pappa, bibliografa v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, uspelo odprašiti in na novo odkriti njegovo nadaljnjo življenjsko pot, ki se je končala na Madžarskem leta 1950. Po vasi, kamor se je preselil, se je preimenoval v Vilmoša Tarcsaya, kjer je skladal pesmi, prevajal, poučeval na šoli in napisal tudi učbenik v prekmurskem jeziku.
Vilmoša Tkalca (Tarcsaya) v filmu, s svojimi spomini na takratne prevratne dogodke, upodobi amaterski gledališki igralec Borut Ziherle, kot statistka pa je v filmu debitirala Nina Belec. Naključje je naneslo, da je prva klapa padla ravno na dan, ko je pred natanko 94 leti Tkalec razglasil Mursko republiko. Snemanje je potekalo v stari gostilni Antalič-Šavel v Sebeborcih, zaključili pa ga bodo s kadri posnetimi v salonu Murske republike v hotelu Zvezda v Murski Soboti.
Igrano dokumentarni film so s svojimi pričevanji in strokovnimi izjavami podkrepili zgodovinarji, med njimi Metka Fujs, Franc Kuzmič, Danilo Rihtarič in Franc Čuš. Direktor fotografije je Jože Glažar, scenarij in režija pa sta delo Štefana Celca. Film Prevratno Prekmurje nastaja v koprodukciji s Prvo TV, na ogled pa bo predvidoma že konec junija.
Že pred koncem vojne je predsednik Wilson predstavil program štirinajstih točk, s katerimi se je zavzemal za pravičen in trajen mir. Glavna ideja štirinajstih točk je bila pravica do samoodločbe, od katere so si mnogi narodi v Evropi obetali boljšo in lepšo prihodnost. Tudi v Prekmurju. Osrednji lik filma je Vilmoš Tkalec, ki je 29. maja 1919 iz balkona soboškega hotela Dobray, proglasil Mursko republiko. Po dosedanjih podatkih se je po zasedbi prekmurskega ozemlja in priključitvi k SHS, za njim izgubila vsaka sled.
Snovalcem dokumentarnega filma je s pomočjo strokovnega sodelavca Jožefa Pappa, bibliografa v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, uspelo odprašiti in na novo odkriti njegovo nadaljnjo življenjsko pot, ki se je končala na Madžarskem leta 1950. Po vasi, kamor se je preselil, se je preimenoval v Vilmoša Tarcsaya, kjer je skladal pesmi, prevajal, poučeval na šoli in napisal tudi učbenik v prekmurskem jeziku.
Vilmoša Tkalca (Tarcsaya) v filmu, s svojimi spomini na takratne prevratne dogodke, upodobi amaterski gledališki igralec Borut Ziherle, kot statistka pa je v filmu debitirala Nina Belec. Naključje je naneslo, da je prva klapa padla ravno na dan, ko je pred natanko 94 leti Tkalec razglasil Mursko republiko. Snemanje je potekalo v stari gostilni Antalič-Šavel v Sebeborcih, zaključili pa ga bodo s kadri posnetimi v salonu Murske republike v hotelu Zvezda v Murski Soboti.
Igrano dokumentarni film so s svojimi pričevanji in strokovnimi izjavami podkrepili zgodovinarji, med njimi Metka Fujs, Franc Kuzmič, Danilo Rihtarič in Franc Čuš. Direktor fotografije je Jože Glažar, scenarij in režija pa sta delo Štefana Celca. Film Prevratno Prekmurje nastaja v koprodukciji s Prvo TV, na ogled pa bo predvidoma že konec junija.
