Polanski Pücki so kosili kot nekoč
Polanski Pücki so nabrusili kose
Polanski Pücki so obudili košnjo trave
V okviru Društva ŠTRK Velika Polana deluje sekcija Polanski Pücki, ki je v soboto, 8. junija na travniku pri Mali Polani v občini Velika Polana pripravila prikaz košnje trave na tradicionalno kmečki način.
Kot je povedal predsednik sekcija Polanski Pücki Simon Jaklin, sicer sekcija deluje dobrih osem let, ime pa so si nadeli na nekdanjem velikopolanskem pisatelju Mišku Kranjcu,
ki je v svojih literarnih delih opisoval malega velikopolanskega
človeka, stare cimprane kmečke hiše, kako so nekoč v Veliki Polani
živeli, kako so ročno s kravami obdelovali močvirnato zemljo in s kosami
ročno kosili travo.
Sicer pa je pisatelj Miško Kranjec izhajal po domače iz Pückovega roda, zato so za njim ostali sedanji Polanski Pücki. Ročne košnje trave se je udeležilo okoli 30 koscev vseh starosti, ki so se na travnik pripeljali s starimi kolesi in traktorji, nekateri so celo prišli peš. Za Polanske Pücke je bil to pravi kmečki praznik, kajti domala vsi so se oblekli v stara oblačila, si nadeli klobuke in škornje, doma so si na ročnem klepaču sklepali kose ter se podali na košnjo, kjer jih je vseskozi spremljala domača glasba.
Na košnjo trave so prišli tudi člani Društva ljubiteljev starodobne tehnike Püfkači iz Ižakovcev. Tokratna košnja je imela duh obujanja starih kmečkih običajev in navad ter običajev, pri čemer so kolo časa zavrteli za nekaj let nazaj, ko je še bilo na polanskih travnikih veliko takih prizorov ročne košnje trave. Ni šlo za tekmovanje, ampak za druženje, pri čemer so se nekateri mlajši hoteli preizkusiti ali še vedno znajo vihteti kose, oziroma kositi.
Po končani košnji so članice sekcije Polanski Pücki plaste trave razteple z železnimi vilami, da se bo potem trava sušila. Ko se bo trava posušila bo nastalo seno, katero bodo pokrmili živini. Druženje Polanski Pückov se je končalo še z obilno prekmursko južno. Ta dan pa so domačijo pisatelja Miška Kranjca obiskali njegovi najdražji ter se spoznali s Polanskimi Pücki in videli kako so nekoč njegovi predniki kosili travo ročno s kosami.
Sicer pa je pisatelj Miško Kranjec izhajal po domače iz Pückovega roda, zato so za njim ostali sedanji Polanski Pücki. Ročne košnje trave se je udeležilo okoli 30 koscev vseh starosti, ki so se na travnik pripeljali s starimi kolesi in traktorji, nekateri so celo prišli peš. Za Polanske Pücke je bil to pravi kmečki praznik, kajti domala vsi so se oblekli v stara oblačila, si nadeli klobuke in škornje, doma so si na ročnem klepaču sklepali kose ter se podali na košnjo, kjer jih je vseskozi spremljala domača glasba.
Na košnjo trave so prišli tudi člani Društva ljubiteljev starodobne tehnike Püfkači iz Ižakovcev. Tokratna košnja je imela duh obujanja starih kmečkih običajev in navad ter običajev, pri čemer so kolo časa zavrteli za nekaj let nazaj, ko je še bilo na polanskih travnikih veliko takih prizorov ročne košnje trave. Ni šlo za tekmovanje, ampak za druženje, pri čemer so se nekateri mlajši hoteli preizkusiti ali še vedno znajo vihteti kose, oziroma kositi.
Po končani košnji so članice sekcije Polanski Pücki plaste trave razteple z železnimi vilami, da se bo potem trava sušila. Ko se bo trava posušila bo nastalo seno, katero bodo pokrmili živini. Druženje Polanski Pückov se je končalo še z obilno prekmursko južno. Ta dan pa so domačijo pisatelja Miška Kranjca obiskali njegovi najdražji ter se spoznali s Polanskimi Pücki in videli kako so nekoč njegovi predniki kosili travo ročno s kosami.
