Strupi z neba?

V petek, 14. junija zjutraj, je nad našimi kraji, sprva modro nebo, prekrila "mreža" belih črt, ki jih za sabo puščajo letala med letenjem. Ta "mreža" je nato na nebu ostala celo dopoldne in se razlegla v oblačnost.

Veliko jih je ob tem pomislilo na t.i. Chemtrails-e, po naše kemične sledi (repe), ki bi se naj razlikovali od navadnih kondenzacijskih sledi (Contrails). Glede teh sledi smo malo pobrskali po internetu in zbrali nekaj informacij.

Kaj so Chemtraili?
Pojem Chemtrail je nastal leta 1996 iz angleških besed za kemično sled (Chemical trail), ko so se prvič pojavila namigovanja, da ameriško letalstvo nad ameriško prebivalstvo izpušča strateške snovi skozi izpuste letal zaradi javnosti neznanih namenov. Tovrstne strahove je v kosti ljudi pognal tudi takratni objavljen dokument univerze ameriškega vojaškega letalstva, v katerem so špekulirali o možnostih nadzorovanja vremenskih pojavov do leta 2025, s čemer bi ZDA ohranile svojo vodilno vojaško vlogo v svetu. Ameriška vojska je omenjeni dokument vsakič opredelila zgolj kot fiktivni scenarij, očitke o uporabi takih kemikalij pa odločno zavrnila in označila za prevaro.

Prelomni datum pa je bil 15. november 2011, ko je John Holdren, glavni svetovalec za znanost ameriškega predsednika Baracka Obame, javnosti priznal, da ZDA že 16 let zaprašujejo ozračje, a dejal da to delajo "le" zaradi geoinženiringa in nadzora vremena.

Pri tem se govori tudi o t.i. uravnavanju podnebja, kjer naj bi s posebno prirejenimi letali po našem nebu spuščali sledi, ki bi naj bile sestavljene iz barija, aluminija in silicija. Teorije govorijo, da bi se naj v gorivo letal, ki za sabo puščajo te sledi, namenoma dodajale kemikalije, ki bi se potem sproščale v zrak in tako vplivale na vremenske spremembe in počutje ljudi ter povzročale razna obolenja.

Če pogledate v nebo, lahko vidite očitno razliko, ki izhaja iz izpuhov letal, trdijo opazovalci neba. Normalne sledi se na nadmorski višini nad 10.000 metrov spremenijo v ledene kristale, in se lahko v zraku obdržijo največ 20 minut, kar je značilno za običajne kondenzacijske sledi (Contrails). V nasprotju s tem, kemične sledi (Chemtrails), ostanejo v zraku po več ur in se raztezajo in potujejo po nebu ter so tudi nenavadnih oblik, v obliki črk A in X ali mreže, večkrat prepredene (ko se poti več letal križajo), kot smo to lahko že večkrat videli tudi na našem nebu.

S temi izpusti naj bi delali raziskave, namenjene upravljanju klimatskega podnebja po svoji volji. Te snovi so izpuščene v ozračje, kjer jih veter razprši in nastanejo nekakšni umetni oblaki, ki zatemnijo sonce. Ti oblaki so pogosto prelivajočih se barv zaradi prahu iz katerega so bili ustvarjeni ter imajo obliko in gostoto popolnoma drugačno od naravnih.

Primesi v teh sledeh so nevarne za zdravje, saj naj bi povzročale respiratorne težave, vlakna v njih so polimeri silicija in pri vdihavanju povzročajo silikozo. Barijev prah povzroča utrujenost ter zavira imunski sistem in s tem povečuje možnosti za razne bolezni. Aluminijev prah pa v kratkem obdobju negativno učinkuje na spomin in koncentracijo, v dolgem obdobju pa povzroča simptome podobne Alzheimerjevi bolezni. Ti delčki aluminijevega oksida pa vplivajo tudi na tla, saj ta postanejo kisla. Zato naj bi se v prihodnosti na njih lahko vzgajale le gensko spremenjene rastline. S tem pa pridemo že do druge zloglasne teme -  Monsanto.

Uradnih dokazov o "zapraševanju neba" ni
Te kemične sledi so še vedno samo teorija, uradnih in trdnih dokazov, da je v tem kaj resnice, zaenkrat še ni, čeprav je na internetu možno najti veliko informacij. Znanstvena javnost hipotezo o kemičnih sledeh večinoma označuje kot neutemljeno ter pojasnjuje, da na sled vplivajo predvsem vlažnost, temperatura in veter, ki je v času nastajanja sledi v zraku. Razlike v sledeh pripisujejo vremenskim spremembam in razlikam v mikroklimi na različnih poteh letal.

V petek so o teh sledeh poročali domala po celi Sloveniji, tudi po celotni Hrvaški. Vremenski strokovnjaki so ob tem znali povedati, da so vremenske razmere na nadmorski višini od 8-10 km, na kateri letijo letala, ob tem bile primerne, da so kondenzacijske sledi bile tako dolgo vidne in se tako raztezale. Pri teh pogojih je na tej višini prišlo do odlaganja vodne pare, katera se iz plinastega agregatnega stanja pri temperaturah nižjih od -40 stopnij C, spremeni v led. Poleg pritiska in visoke vlažnosti v zraku, je tudi veter bil zelo šibak, od 5 do največ 10 m/s. Vse to močno vpliva na dolžino sledi in na njihov obstoj v zraku.

Meteorolog Brane Gregorčič, je nedavno za revijo Jana povedal, da lahko vreme z dokajšnjo gotovostjo napovedujemo, delati pa ga ne znamo, razen za kratek čas in na omejenem območju. Možno je recimo razpršiti meglo nad letališčem ali pa oblak prisiliti, da se prej zlije, kot bi se sicer.

Pri nas deluje tudi Civilna iniciativa Modro nebo. Njen podpornik, Mihael Simić, nam je ob tem povedal, da je bil vročinski val, ki nas je zajel ta teden, 14. junija ojačan, ko so tisti dan zelo zaprašili in zapraševali nebo. "Al₂O₃ osušuje ozračje, ker veže trikrat več molekul vode iz atmosfere, no in tako so ojačali to sušo/vročino, za katero so vedeli da prihaja. Danes vemo, da prihaja naslednji teden dež, kar pomeni, da je za pričakovati močno pršenje, da se dež, ki prihaja, zaleti v sušni vakuum, se razprši, in do njega ne pride. Bomo videli," je dodal.

Aluminj v ozračju
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja, je v svežem snegu, ki so ga nabrali 25. marca ob pol sedmih zjutraj na območju Maribora, nameril 2,5 miligrama na liter kloridov, aluminija pa je bilo 120 mikrogramov na liter. Našli so še kadmij, baker, mangan, nikelj, svinec, cink, ... Preračunano na površino Maribora to pomeni, da je po celotnem Mariboru skupaj s snegom "zapadlo" kar 240 kilogramov aluminija in pet ton kloridov.

Ker je aluminij bil v snegu, je torej prišel iz zraka. To pomeni, da  ga vdihujemo. Koliko vdihnjenega aluminija še ne škoduje, pa ne opredeljuje noben predpis, zato se z aluminijem v zraku ne ukvarja nihče, saj aluminija v zraku ni, razen če ga kdo namenoma ne prši v zrak. Ker obstaja sum kemičnega zapraševanja atmosfere z aluminijevim oksidom Al₂O₃, bi bilo smotrno opravljati analize na aluminij. Kakršna koli količina aluminija, ki se najde v zraku, je fenomenalna, saj v zraku aluminija ne bi smelo biti, trdijo pri CI Modro nebo.

CI modro nebo najdete tudi na Facebooku, kjer je na voljo veliko slikovnega gradiva in ogromno ostalih informacij o tej dejavnosti. "Delujemo spontano, spontanost pa je polna čustev, čustva pa vplivajo na kreativnost in navdih, tako da so vse stvari čudežno in spontano zložene v prelep mozaik in neko pozitivno energijo osveščanja, ki seva iz tega portala", pa je Simić dejal o CI Modro nebo.

Dejstvo je, da na našem nebu še nikoli ni bilo toliko sledi letal, kot jih lahko vidimo dandanes. Ali gre to pripisati večjemu letalskemu prometu ali namernemu "zapraševanju" neba, zaenkrat ni možno z gotovostjo trditi. Se pa ob vseh teh informacijah lahko vsaj zamislimo, ali z neba na nas resnično "dežujejo" strupi.

25. avgusta bo potekal tudi "Global March" proti geoinženiringu in proti Chemtrailom, ki se mu bo pridružila tudi Slovenija oz. "prebujeni in zavedni ljudje Slovenije", kot je zapisano na letaku, ki kroži po socialnih omrežjih. Tam je zapisano: "Prebujeni in zavedni ljudje SLOVENIJE Se pridružujemo svetovnemu pohodu za ukinitev kemičnega zapraševanja atmosfere z aluminijevim oksidom (Al₂O₃) pod pretvezo geoinženiringa. Vsak izmed nas bo izražal svojo podporo kjerkoli se nahaja, na najbolj kreativen način, kot si le lahko zamisli in poslal video posnetke ter fotografije aktivnosti, modrega neba, zaprašenega neba, plakata na vozilu, kakršno koli fotografijo, s čemer bo potrdil svojo podporo globalnemu gibanju. Potrebna je energija uma in miselna podpora posameznikov, ki posledično preobračajo percepcijo celotnemu človeštvu in s tem prispevajo h končanju tega norega kemičnega zapraševanja atmosfere."

Spodaj si lahko ogledate nekaj fotografij iz 14. junija (6 - 18) in video ter ostalih fotografij, posnetih med letom 2010 in danes, ki prikazujejo različne sledi za letali. Vse so posnete na nebu nad našimi kraji. V petek, teden dni pozneje, na nebu ni bilo vidnih nobenih sledi.