Melinški ciglari še vedno ročno izdelujejo opeko
V Ciglarskem naselju ob reki Muri na Melincih so pripravili že 21. ciglarske dneve
21. ciglarski dnevi
V starih virih je zapisano, da je vas Melinci, ki leži streljaj od reke Mure, nastala leta 1379 in da je znana po izdelovanju opeke. V Melincih pravijo, da imajo lepe spomine na tiste čase, ko so izdelovali opeko, jo sušili in žgali. Da ne bi na vse to pozabili, vsako leto tudi Turistično društvo Brod Melinci na obrežju reke Mure pripravlja ciglarske dneve, letos so bili že 21. po vrsti.
In tako je to lepa priložnost, da mlad rod vidi in spozna težko delo
prednikov, kako so nekoč iz blata izdelovali opeko in zidali hiše in
gospodarska poslopja ter krušne peči. Za vsako manjšo hišo je bilo
potrebno izdelati okoli 25 do 30 tisoč opeke. Nekoč so opeko
izdelovali sami, kajti bilo pomanjkanja, da bi si lahko kupili
opeko za gradnjo hiše. Tem izdelovalcem, ki so ročno izdelovali opeko,
so jim rekli ciglarji.
Za izdelovanje opeke morajo zemljo nakopati že v jeseni, da se je čez zimo umirila. Dela so se lotili ob koncu pomladi. Prve junijske dni so kot uvod v ciglarjenje skopali veliki studenec, da je bila voda vedno pri roki in začeli so z izdelavo opeke. Ta potek ročne izdelave opeke je potekal na prostoru v ciglarskem naselju v soboto, 29. junija, ko se je zbrala velika množica obiskovalcem in radovednežev vseh starosti, ki so z velikim zanimanjem spremljali potek izdelave opeke.
Najprej so zemljo zmešali z vodo in jo gnetli v blato z bosimi nogami, to delo so opravljali možje - ciglarji iz Melincev. Nato so blato naložili v leseno samokolnico, jo peljali na ciglarski stol ali mizo, kjer je že čakal glavni ciglar Štefan Petek. Najprej je blato dal v leseni model, potem jo dobro stlačil, obrezal z lesenim lokom, nato so odnašalke opeko odnašale na prostor, kjer se je opeka sušila. Čez čas so prišli otroci, ki so to opeko obračali in tako se je opeka posušila od vseh strani. Gospodinja je ob koncu dela prinesla ciglarsko južno, v kateri so bili dödöli, ocvirkove tepke in razne pogače ter pajani kruh z zaseko na odprtem ognju.
To je bilo nekoč mučeniško delo, kajti nato je še bilo potrebno opeko zložiti v skladovnico in nazadnje opeko žgati. Tisti, ki je žgal opeko je moral kar nekaj dni kuriti z različnimi drvmi, da se je opeka zažgala in postala trdna in tako je bila pripravljena za zidanje. Tako danes na Melincih ni več mladih ciglarjev, ostali so le starejši, ki obiskovalcem vsako leto na ciglarskih dnevih prikažejo tradicionalno ciglarjenje ob reki Muri. Ob tej priložnosti so pripravili ciglarsko kulinarično razstavo na temo Kda so cigel delali, na kateri so melinške gospodinje pripravile na ogled prekmurske, domala že pozabljene domače jedi.
Ves čas ciglarskih dnevov je čez reko Muro vozil tudi brod v Prlekijo. Nekoč so opeko, katero so na Melincih izdelovali ročno, prodajali tudi v Prlekijo in v sosednje Medžimurje, pri čemer so danes te vezi še vedno trdne.
Za izdelovanje opeke morajo zemljo nakopati že v jeseni, da se je čez zimo umirila. Dela so se lotili ob koncu pomladi. Prve junijske dni so kot uvod v ciglarjenje skopali veliki studenec, da je bila voda vedno pri roki in začeli so z izdelavo opeke. Ta potek ročne izdelave opeke je potekal na prostoru v ciglarskem naselju v soboto, 29. junija, ko se je zbrala velika množica obiskovalcem in radovednežev vseh starosti, ki so z velikim zanimanjem spremljali potek izdelave opeke.
Najprej so zemljo zmešali z vodo in jo gnetli v blato z bosimi nogami, to delo so opravljali možje - ciglarji iz Melincev. Nato so blato naložili v leseno samokolnico, jo peljali na ciglarski stol ali mizo, kjer je že čakal glavni ciglar Štefan Petek. Najprej je blato dal v leseni model, potem jo dobro stlačil, obrezal z lesenim lokom, nato so odnašalke opeko odnašale na prostor, kjer se je opeka sušila. Čez čas so prišli otroci, ki so to opeko obračali in tako se je opeka posušila od vseh strani. Gospodinja je ob koncu dela prinesla ciglarsko južno, v kateri so bili dödöli, ocvirkove tepke in razne pogače ter pajani kruh z zaseko na odprtem ognju.
To je bilo nekoč mučeniško delo, kajti nato je še bilo potrebno opeko zložiti v skladovnico in nazadnje opeko žgati. Tisti, ki je žgal opeko je moral kar nekaj dni kuriti z različnimi drvmi, da se je opeka zažgala in postala trdna in tako je bila pripravljena za zidanje. Tako danes na Melincih ni več mladih ciglarjev, ostali so le starejši, ki obiskovalcem vsako leto na ciglarskih dnevih prikažejo tradicionalno ciglarjenje ob reki Muri. Ob tej priložnosti so pripravili ciglarsko kulinarično razstavo na temo Kda so cigel delali, na kateri so melinške gospodinje pripravile na ogled prekmurske, domala že pozabljene domače jedi.
Ves čas ciglarskih dnevov je čez reko Muro vozil tudi brod v Prlekijo. Nekoč so opeko, katero so na Melincih izdelovali ročno, prodajali tudi v Prlekijo in v sosednje Medžimurje, pri čemer so danes te vezi še vedno trdne.
