V Turnišču so želi kot naši dedki in babice nekoč
V Turnišču so pripravili prvo žetev rži na njivi
Žetev kot nekoč
Kolesarski klub Varaški šujstri so v soboto, 13. julija, pripravili žetev rži na stari način. Ker je čas žetve, so se v Turnišču v Prekmurju odločili, da prikažejo ročno žetev rži na stari način.
Navsezgodaj so se zbrali kosci in si sklepali kose ter so se vsi
skupaj z ženicami odpravili na njivo družine Tuksar. Gospodar je v
jeseni njivo zasejal z ržjo, na spomlad je rž dognojeval in sedaj je
napočil čas žetve in potrebno je rž pokositi in zrnje spraviti v kašče.
Tako se je na njivi začela ročna košnja žetve.
Izpred prireditvenega prostora tovarne Planika so se odpravili peš na njivo. Do njive jih je spremljala živa glasa. Najprej so šli kosci z kosami, nato so šle ženice, katere so delale povresla in pobirale zlato klasje rži, potem so šli možje, kateri bodo povezali snope s povreslami na stari način s lesenim klinom. Zadnje so tudi šle majhne deklice, katere so v rokah nosile püjtre z vodo, nato so šle ženice z korblami na glavi, nekatere v rokah, katere so v korblah imele prekmursko potico - makovo in orehovo.
Prispeli so do njive in začela se je ročna košnja žetve. Možje so se razvrstili in so začeli kositi, padali so prvi snopi zlatega klasja. Nato so ženice delale povresle, zadaj so spet druge pobirale zlato klasje, katero so dajale v snope. Potem so možje za njimi povezali snope s povreslami z lesenim klinom. Po košnji je sledila bogata južna z domači dobrotami. Na bel domači prt je gospodinja položila domače dobrote. To so bile skuta s sirom, namazani kruh z zaseko, domača prekmurska potica makova in orehova, vrtanki, meso iz tünke in vse skupaj so zalili z domačo kapljico.
Nato so snope zložili v križe in nato so križe naložili na leseni kmečki voz. Potem so vse skupaj odpeljali na prireditveni prostor, kje so najprej s cepci zmlatili zrnje rži, sledilo je česanje in izdelovanje ritovin. Zrnje katero so ročno zmlatili s cepci so z mlinom očistili, kjer so ločili zrnje od plevela. Čeprav je občina Turnišče kmetijska občina in se večji del prebivalcev ukvarja s poljedelstvom, so kolo časa zavrteli za nekaj desetletij nazaj. S tem prikazom ročne žetve so želeli svojim prebivalcem in ostalim obiskovalcem prikazati, kako je nekoč potekala žetev, ko še ni bilo kombajnov.
Izpred prireditvenega prostora tovarne Planika so se odpravili peš na njivo. Do njive jih je spremljala živa glasa. Najprej so šli kosci z kosami, nato so šle ženice, katere so delale povresla in pobirale zlato klasje rži, potem so šli možje, kateri bodo povezali snope s povreslami na stari način s lesenim klinom. Zadnje so tudi šle majhne deklice, katere so v rokah nosile püjtre z vodo, nato so šle ženice z korblami na glavi, nekatere v rokah, katere so v korblah imele prekmursko potico - makovo in orehovo.
Prispeli so do njive in začela se je ročna košnja žetve. Možje so se razvrstili in so začeli kositi, padali so prvi snopi zlatega klasja. Nato so ženice delale povresle, zadaj so spet druge pobirale zlato klasje, katero so dajale v snope. Potem so možje za njimi povezali snope s povreslami z lesenim klinom. Po košnji je sledila bogata južna z domači dobrotami. Na bel domači prt je gospodinja položila domače dobrote. To so bile skuta s sirom, namazani kruh z zaseko, domača prekmurska potica makova in orehova, vrtanki, meso iz tünke in vse skupaj so zalili z domačo kapljico.
Nato so snope zložili v križe in nato so križe naložili na leseni kmečki voz. Potem so vse skupaj odpeljali na prireditveni prostor, kje so najprej s cepci zmlatili zrnje rži, sledilo je česanje in izdelovanje ritovin. Zrnje katero so ročno zmlatili s cepci so z mlinom očistili, kjer so ločili zrnje od plevela. Čeprav je občina Turnišče kmetijska občina in se večji del prebivalcev ukvarja s poljedelstvom, so kolo časa zavrteli za nekaj desetletij nazaj. S tem prikazom ročne žetve so želeli svojim prebivalcem in ostalim obiskovalcem prikazati, kako je nekoč potekala žetev, ko še ni bilo kombajnov.
