Škoda ocenjena, pričakujejo pomoč

Na poljščinah je za 600 tisoč evrov škode, skoraj pol toliko na cestah v občinah Ljutomer in Razkrižje

V občinah, v katerih je v petek zvečer divjalo neurje s točo, so komisije v tem tednu že popisale nastalo škodo, potem ko so komunalni delavci in gasilci že takoj po neurju sanirali škodo na cestah. Najhuje je bilo v občinah Ljutomer, kjer je padala tudi toča, in Razkrižje.

Toča je na območju občine Ljutomer povzročila za kar 600 tisoč evrov škode na poljščinah, je povedal ljutomerski župan Franc Jurša. Zaradi močnega naliva je na cestni infrastrukturi nastalo za 55 tisoč evrov škode, za nekaj tisoč evrov je bilo škode še na objektih. Od 40- do 100-odstotno je poškodovana vinska trta na okrog 200 hektarjih vinogradov, enako tudi 30 hektarjev koruze, 20 hektarjev sadovnjakov je poškodovanih 60-odstotno, najbolj so poškodovani nasadi jablan in breskev, od 40- do 90-odstotna je škoda na 30 hektarjih pšenice ter na 15 hektarjih buč.

Največ škode je nastalo na območju krajevnih skupnosti Stročja vas in Železne Dveri. Nastalo škodo bodo posamezniki lahko začeli prijavljati takoj, ko bo na državni ravni izdan ustrezni sklep, časa za oddajo prijave pa bo 30 dni po njegovi izdaji. Tistim, ki so imeli pridelek zavarovan, bo nekoliko laže, vendar vinogradniki opozarjajo, da je trta tako uničena, da je pričakovati izpad pridelka še vsaj prihodnji dve leti, tako da jim tudi izplačilo zavarovalnine lahko težave le delno olajša. "Pričakujemo, da nam bo pri odpravljanju posledic priskočila na pomoč tudi država," je dejal Jurša. Takoj po neurju so bile na terenu ekipe, ki so, kolikor se je dalo, sanirale ceste. Občina ima za takšne primere namreč nekaj sredstev rezerviranih v proračunu.

KGZS bo spodbujala k zavarovanju

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je povedal, da bodo, ko bodo na zbornici zbrali natančne podatke o škodi po zadnjih neurjih v Sloveniji in deležih zavarovanih kmetijskih površin, o tem obvestili tudi kmetijsko ministrstvo. Glede trajnih nasadov se bodo skušali dogovoriti, da kmetijsko ministrstvo primere, ko bo potrebna obnova nasadov, obravnava prednostno in zanje zagotovi del tistih sredstev, ki jih ima na voljo za obnovo nasadov.

"V našem mandatu bomo skrbno informirali lastnike trajnih nasadov in poljščin, da pridelek zavarujejo, z zavarovalnicami pa se bomo pogajali za ugodnejše premije pri zavarovanju," je dejal Smrkolj, ki je bil na omenjeno funkcijo izvoljen pred kratkim. Razlog, da pridelovalci pridelka ne zavarujejo, vidi predvsem v tem, da so stroški na kmetijah že sicer zelo visoki. "Naloga pogajalcev in svetovalne službe je, da bodo te stvari ustrezno ovrednotene in vračunane v stroške pridelave in da prepričamo pridelovalce, da je zavarovanje nujno. Pri vrtninah na primer so stroški - od sadik in sajenja do vzdrževanja in nakupa mreže proti toči - zelo veliki, vendar če tak nasad ni zavarovan, lahko kmetija v primeru naravne ujme bankrotira. Sedanjo miselnost bo treba spremeniti, na drugi strani pa zagotoviti ekonomske možnosti za zavarovanje. Veliko je kmetij, ki tega stroška niso zmožne prenesti," pravi Smrkolj.

V Razkrižju uničene zlasti ceste

V občini Razkrižje toče ni bilo, ampak imajo zaradi petkovega neurja veliko škode na cestni infrastrukturi. Te je za 200 tisoč evrov, je povedal župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič, pri čemer ni vključena končna ocena škode na dveh mostovih, saj zanju še ni ugotovljeno, koliko je bila posledica neurja. Občina toliko denarja, da bi pokrila vso nastalo škodo, nima, zato pričakujejo pomoč države. Upravi za zaščito in reševanje so škodo že prijavili. Najnujnejše posege so že opravili, tako da so vse ceste prevozne. Če državne pomoči ne bo, bo dokončna sanacija cest trajala več let, je dejal Ivanušič. Na območju občine je bilo nekaj škode tudi na stanovanjskih in drugih objektih, a so gasilci, ki so takoj ukrepali, preprečili, da bi bile razsežnosti neurja še večje.