Zvoniti po toči

Poljedelcem na desnem bregu Mure vreme letos ne prizanaša. Najprej je neurje uničilo del pridelka v apaškem koncu, pred tednom dni je toča klestila na območju ljutomerske občine. V slednji je na poljščinah, sadovnjakih in vinogradih nastalo za kar 600 tisoč evrov škode. Poškodovanih površin je za več kot 300 hektarjev, ponekod je uničen ves pridelek.

Da je zavarovanje strošek, ki ga ne zmorejo, je odgovor, ki ga je bilo pogosto slišati v zadnjih dneh od kmetov na vprašanje, ali so površine imeli zavarovane. Problem ni nov, v preteklih letih so pridelovalci nanj pogosto opozarjali, in država jim je prisluhnila, tako da jim subvencionira zavarovalne premije, delež so primaknile tudi lokalne skupnosti. Tisti pridelovalec, ki se svoje poljščine in nasade odloči zavarovati, je tako deležen pomoči v višini polovice premije. Za hektar poljščine mora, če odštejemo omenjeno pomoč, ki jo prejme, pridelovalec sam odšteti okrog 20 evrov, za vinograde in sadovnjake zaradi večjega tveganja nekoliko več. Pri posameznih zavarovalnicah je lahko ob določenih pogojih deležen še nekaterih ugodnosti. Pridelek je v osnovi mogoče zavarovati proti toči, požaru in udaru strele, dodatno pa je plodove in posevke možno zavarovati tudi pred posledicami viharja, poplave, pomladanske pozebe in podobno.

Odkar lahko pridobijo pomoč države in lokalne skupnosti, se vse več kmetov odloči za zavarovanje, drugi po izračunu, kolikšna je verjetnost, da prav njihove obdelovalne površine doleti ujma, in kolikšen strošek jim zavarovanje pomeni, oklevajo in pridelka ne zavarujejo. Tem se lahko zgodi, da bodo sedaj, po toči, ostali brez vsakršne odškodnine.

Res je, strošek zavarovanja za kmeta ni majhen. Pa vendar, gre za enega od njegovih virov preživetja. In prav zadnji dve leti, odkar poljščine dosegajo bistveno višje cene kot v preteklosti in je poljedelstvo vse bolj dobičkonosno, znesek za zavarovanje ne bi smel biti več tak problem. Tudi strošek avtomobilskega zavarovanja je na primer velik, ob tem večina lastnikov avtomobilov niti ni neposredno eksistenčno odvisna od svojega jeklenega konjička, pa jih vendarle zavarujemo več kot zgolj v sklopu obveznega zavarovanja. Podobno je pri drugih zavarovanjih. Miselnost kmetov glede zavarovanja posevkov in plodov bo treba spremeniti, je pred kratkim povedal tudi novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj. Institucija, ki jo vodi, bo menda v prihodnje temu namenila več pozornosti.

Zavarovanje je drago, a samo, dokler ga ne potrebuješ, pravi pregovor. Nanj se je v zadnjih dneh najbrž spomnil marsikateri poljedelec.

vir: www.vecer.si