Dnevnikova izvidnica se je ustavila v Ljutomeru, kjer pa ni šlo čisto po načrtih...
Kolumbijca iz Bogote so pri Dnevniku napotili v izvidnico umirjenega Ljutomera, kjer si je s prijateljico Tejo hotel ogledati del turistične ponudbe
Izvidnika sta se podala v Ljutomer in okolico
Po preverjanju turističnih ponudb po Sloveniji, se je Dnevnikova izvidnica tokrat ustavila v Ljutomeru. Kot so pri Dnevniku zapisali, so Kolumbijca iz Bogote, prestolnice z več kot osmimi milijoni prebivalcev, napotili v izvidnico umirjenega Ljutomera. Navajenega stolpnic in mestnega vrveža so Sebastiana Uribeja v osrčju Prlekije prevzeli nostalgični občutki, a se dvodnevni izlet vseeno ni izšel čisto po načrtih...
Kot piše Dnevnik, sta se zaljubljenca v severovzhodni del Slovenije odpravila polna ciljev. Vedela sta, da v obiskani regiji pridelujejo kakovostna bela vina, zato sta se nadejala tako vinskih pokušin kot obiska vinogradov. Zaradi narave in kmečkega okolja, ki ga nista vajena, sta pričakovala povsem novo izkušnjo.
O turistični ponudbi Ljutomera sta se pozanimala prek spletne strani slovenia.info, kjer sta našla nekaj čudovitih kmečkih turizmov in si prek elektronske pošte uredila rezervacijo nočitve.
Prvi postanek sta imela v ljutomerskem Turistično informacijskem centru (TIC), ki je po njunih navedbah bil zgledno označen in težav z iskanjem nista imela. Sta pa Sebastian in Teja težave očitno nehote povzročila mlademu dekletu, ki ju je sprejelo v TIC. Predstavila sta se ji kot Kolumbijec in Kanadčanka.
"Tejo je gospodična spraševala o tem, kako je v Kanadi, in čeprav je slabo govorila angleško, smo se nekako le sporazumeli. Tukaj bova dva dni, rada bi videla čim več in okusila pristne prleške dobrote, sva ji namignila. Zatem je pred nama listala brošuro o krajinskem parku Jeruzalemske gorice: 'Lahko si ogledata to ali to, pa to in to...' Skratka, punca sploh ni vedela, kaj predlagati, prav tako nama ni svetovala glede kulinaričnih možnosti, ki so naju zanimale. Če sta lačna, pojdita jest tja, nama je svetovala in s kazalcem pokazala na bližnjo picerijo…", Dnevnik navaja njun stik z delavko v TIC-u.
Telefoni zvonili v prazno
Njun prvi cilj je bil ogled OE Muzeja, ki deluje v sklopu Splošne knjižnice Ljutomer. Toda na lističu, nalepljenem na vratih, je pisalo, da je muzej odprt le med delovniki, v soboto in nedeljo pa le po dogovoru. Poleg je bila napisana tudi telefonska številka, a kaj, ko je Tejin mobilni telefon zvonil v prazno...
Nato sta si ogledala Miklošičev trg in obiskala cerkev Janeza Krstnika. "Bila sva edina obiskovalca in sva si jo lahko v miru ogledala, tudi od znotraj. Zelo je bila lepa, najbolj so naju navdušile cerkvene orgle in baročna oprema," sta ob tem povedala.
Sledil je ogled starega mestnega jedra. Opisala sta ga kot prijazno in umirjeno. Srečala sta malo ljudi, večina je posedela v lokalih in pila kavo. Kratek počitek v objemu zelenja sta si Sebastian in Teja omislila v Parku 1. slovenskega tabora. Občudovala sta stare hraste in se fotografirala ob spomeniku.
V Križevce pri Ljutomeru se je parček odpravil z namenom, da bi si ogledala tamkajšnji hipodrom ter videla konje. Tam so jima povedali, da imajo le osem kobil, ki pa so v hlevih, tako da z občudovanjem konj ni bilo nič. In tudi ogled muzeja Ljutomerski kasač izvidnikoma ni bil namenjen, saj je bil zaprt (odprto imajo le med delovniki, med koncem tedna pa po dogovoru), na mobilno številko, ki je bila napisana na vratih, pa se nihče ni oglasil...
»Zmagovalni« Zmago
Dalje sta se podala do Pristave, da bi si ogledala kmečki muzej, kjer sta končno prišla na svoj račun. "Sprejel naju je mladenič z imenom Zmago. Bil je neverjeten, celo popoldne bi se lahko pogovarjala z njim! Pravi heroj! Izkazal se je z odlično angleščino in izredno privlačno predstavitvijo muzejskih zbirk. Razkazal nama je kmečko kuhinjo in kmečke sobe, opremljene s številnimi starinskimi predmeti, skedenj in cvetoč travnik. Ponudil nama je pijačo za dobrodošlico, 'čarovniško kri', in nama ob koncu ogleda postregel še s prleško zaseko, domačim kruhom, belim vinom in višnjami. O, kako je bilo okusno!" sta Sebastian in Teja povedala glede obiska v Pristavi.
Dalje sta se podala še v zidanico Malek, Dvorec Jeruzalem, gostišče Taverna, prenočila na kmetiji Frank-Ozmec ter drugi dan obiskala še Čebelarski muzej na Krapju in za konec še Mursko Soboto.
Kaj sta tam doživela, si lahko preberete tukaj, kjer je na ogled tudi nekaj slik iz njunega izleta v Prlekiji.
O turistični ponudbi Ljutomera sta se pozanimala prek spletne strani slovenia.info, kjer sta našla nekaj čudovitih kmečkih turizmov in si prek elektronske pošte uredila rezervacijo nočitve.
Prvi postanek sta imela v ljutomerskem Turistično informacijskem centru (TIC), ki je po njunih navedbah bil zgledno označen in težav z iskanjem nista imela. Sta pa Sebastian in Teja težave očitno nehote povzročila mlademu dekletu, ki ju je sprejelo v TIC. Predstavila sta se ji kot Kolumbijec in Kanadčanka.
"Tejo je gospodična spraševala o tem, kako je v Kanadi, in čeprav je slabo govorila angleško, smo se nekako le sporazumeli. Tukaj bova dva dni, rada bi videla čim več in okusila pristne prleške dobrote, sva ji namignila. Zatem je pred nama listala brošuro o krajinskem parku Jeruzalemske gorice: 'Lahko si ogledata to ali to, pa to in to...' Skratka, punca sploh ni vedela, kaj predlagati, prav tako nama ni svetovala glede kulinaričnih možnosti, ki so naju zanimale. Če sta lačna, pojdita jest tja, nama je svetovala in s kazalcem pokazala na bližnjo picerijo…", Dnevnik navaja njun stik z delavko v TIC-u.
Telefoni zvonili v prazno
Njun prvi cilj je bil ogled OE Muzeja, ki deluje v sklopu Splošne knjižnice Ljutomer. Toda na lističu, nalepljenem na vratih, je pisalo, da je muzej odprt le med delovniki, v soboto in nedeljo pa le po dogovoru. Poleg je bila napisana tudi telefonska številka, a kaj, ko je Tejin mobilni telefon zvonil v prazno...
Nato sta si ogledala Miklošičev trg in obiskala cerkev Janeza Krstnika. "Bila sva edina obiskovalca in sva si jo lahko v miru ogledala, tudi od znotraj. Zelo je bila lepa, najbolj so naju navdušile cerkvene orgle in baročna oprema," sta ob tem povedala.
Sledil je ogled starega mestnega jedra. Opisala sta ga kot prijazno in umirjeno. Srečala sta malo ljudi, večina je posedela v lokalih in pila kavo. Kratek počitek v objemu zelenja sta si Sebastian in Teja omislila v Parku 1. slovenskega tabora. Občudovala sta stare hraste in se fotografirala ob spomeniku.
V Križevce pri Ljutomeru se je parček odpravil z namenom, da bi si ogledala tamkajšnji hipodrom ter videla konje. Tam so jima povedali, da imajo le osem kobil, ki pa so v hlevih, tako da z občudovanjem konj ni bilo nič. In tudi ogled muzeja Ljutomerski kasač izvidnikoma ni bil namenjen, saj je bil zaprt (odprto imajo le med delovniki, med koncem tedna pa po dogovoru), na mobilno številko, ki je bila napisana na vratih, pa se nihče ni oglasil...
»Zmagovalni« Zmago
Dalje sta se podala do Pristave, da bi si ogledala kmečki muzej, kjer sta končno prišla na svoj račun. "Sprejel naju je mladenič z imenom Zmago. Bil je neverjeten, celo popoldne bi se lahko pogovarjala z njim! Pravi heroj! Izkazal se je z odlično angleščino in izredno privlačno predstavitvijo muzejskih zbirk. Razkazal nama je kmečko kuhinjo in kmečke sobe, opremljene s številnimi starinskimi predmeti, skedenj in cvetoč travnik. Ponudil nama je pijačo za dobrodošlico, 'čarovniško kri', in nama ob koncu ogleda postregel še s prleško zaseko, domačim kruhom, belim vinom in višnjami. O, kako je bilo okusno!" sta Sebastian in Teja povedala glede obiska v Pristavi.
Dalje sta se podala še v zidanico Malek, Dvorec Jeruzalem, gostišče Taverna, prenočila na kmetiji Frank-Ozmec ter drugi dan obiskala še Čebelarski muzej na Krapju in za konec še Mursko Soboto.
Kaj sta tam doživela, si lahko preberete tukaj, kjer je na ogled tudi nekaj slik iz njunega izleta v Prlekiji.
