Strokovna ocena in pesem

Na spletnih straneh »Prlekije« smo že poročali, da je v četrtek, 2. avgusta, bila otvoritev razstave nastalih del na 9. društveni likovni koloniji Likovnega društva Gornja Radgona v Methansovi hiši na Zgornjem Dražen Vrhu 36. Sedaj lahko zapišemo strokovno ceno del, kar je zapisala magistra kiparstva Saša Bezjak iz Gornje Radgone, akademska slikarka, ko je imenovano likovno kolonijo vodila po strokovni plati. Je pa vsem ustvarjalcem na koloniji zapisal priložnostno pesem Dominique Reščič, ki jo tudi lahko objavimo.

Ocenjenih je bilo deset ustvarjalk in sedem ustvarjalcev ter njihovih 17 oziroma 26 del: »Negotova prihodnost« Cvetke Pišek (po Casparju Davidu Friedrichu »Popotnik nad pokrajino v megli«, 1818), »Razširitev originala na vse štiri strani« Lojzeta Veberiča (po Vincentu van Goghu »Zvezdna noč«, 1889), »Stebri družbe« Milene Marije Reščič (po Georgu Groszu »Stebri družbe«, 1926), »Sejalec« Darka Šafariča (po Jaenu-Francoisu Milletu »Sejalec«, 1850), »Krik v Tišini« Pavle Krajnc (po Edwardu Munchu »Krik«, 1893), »Slovenska vizija« Jasne Brunskole (po Casparju Davidu Friedrichu »Popotnik nad pokrajino v megli«, 1818), »Umetnik in model« Alenke Regoršek (po Pablu Picassoju »Umetnik in model«, 1926), Poklon Boschu »Vrt naslad« Vidke Borko (po Hieronimusu Boschu »Vrt zemeljskih naslad«, okoli 1500), »Brodolom« Danile Krpič (po Theodoru Gericaultu »Splav meduze«, 1818), »Citat« Filipa Matka Ficka (po Janezu Zalazniku »Štirje jezdeci moderne umetnosti«, 2013), »A propos Picasso« Tatjane Mijatović (po Pablu Picassoju »Umetnik in model«, 1926), »Duh pokrajine v megli« Marka Matka Ficka (po Casparju Davidu Priedrichu »Popotnik nad pokrajino v megli«, 1818), Glasbenika in muza« Tame Halužan (po Tizianu »Koncert v travi«, 1509), »Locked« Leopolda Methansa (po Giorgiu de Chiricu »Skrivnost in melanholija ulice«, 1914), »Zavesa« Dane Štrucelj (po Edgarju Degasu »Plesalka«, 1880-81), in »Model in model« Roberta Juraka (po Pablu Picassoju »Umetnik in model«, 1926). Ocena je naslednja: »Na likovni koloniji je bilo kot izhodišče za poustvarjanje danih trideset likovnih del iz zgodovine. Najstarejše delo je bilo iz leta 1883, najmlajše iz leta 1942. Med slikarskimi deli sta bili predlagani tudi dve kiparski deli. Dela je v okviru razpisa JSKD predlagal akademski slikar Janez Zalaznik. Srečali smo se z umetninami, za katere menim, da jih mora vsak slikar poznati, saj so tako ali drugače zaznamovala zgodovino. To so bila dela Vincenta Van Gogha, Michelangela, Degasa, Picassa, Petkovška in še nekaj drugih. Koloniji smo dali naslov »Ustvarjeno nekoč, doživeto danes«. Od tridesetih predlaganih del so se naši likovniki lotili poustvariti petnajst del. Kot je pri nas že ustaljena norma, so nastala zanimiva in zelo raznolika slikarska in kiparska likovna dela. Ne morem mimo dela Marije Milene Reščič, ki je v pop maniri izdelala zanimivo skulpturo s kombinacijo različnih materialov. Dano Štrucelj je presunila informacija, da so se deklice iz 19. stoletja, ki so hodile v baletno šolo in jih je slikar Degas velikokrat zabeležil v slikah in kipih, pripravljale na poklic plesalke kurtizane. To nam likovno zelo zanimivo poda. Filip Matko Ficko je revolucionaren. S poustvarjenim delom se mi zdi sveže uporniški, lahko rečem inovativen in provokativen. V svoji maniri natančno izdela sliko. Ne morem mimo del Cvetke Pišek, ki delujeta naivno in sta zato zelo drugačni, zanimivi in prepričljivi. Prav tako slika Jasne Brunskole. Jasna je poustvarila romantično sliko »Popotnik nad pokrajino v megli« in jo vsebinsko simbolično prilagodila svoji zgodbi. Naša predsednica Tatjana Mijatović nas je ponovno presenetila z izvedbo dela v svojem že prepoznavnem stilu. Na zanimiv način je poustvarila Picassovo delo in dodala zanimiv naslov. Danila Krpič se je spustila v raziskovanje mikro in makro slike. Povečala je detajl na svojstven način. Leopold Methans, lastnik hiše, v kateri je razstava, je inovativen v izumljanju novih tehnik. S svojo iznajdljivostjo zna dobro v kiparske namene uporabiti obstoječe kovinske predmete. Naš najmlajši član Marko Matko Ficko je naredil fantastično sliko. Zdaj se že pozna, da je to otrok, ki se redno srečuje z umetnostjo. Robert Jurak preseneti z naslovom dela »Model in model«. Picassov naslov dela, ki ga je poustvarjal je »Umetnik in model«, tako si Jurakovo delo lahko razlagamo v novem kontekstu. Saj umetniki smo vsi modeli, kajne? Tama Halužan je na svoj način poustvarila Tizianovo delo »Koncert v travi«. Vidka Borko nas preseneti s triptihom, s katerim se pokloni Boschu. Kot vedno se v delo poglobi in ga naredi zelo premišljeno ter likovno zanimivo. Pavla Krajnc je slikarsko začutila grozo znanega Munchovega »Krika«. Darko Šafarič ostaja klasičen, naslika balerino in sejalca v skorajda impresionistični maniri. Lojze Veberič se je lotil poustvarjanja na svojstven način, prilepil je Van Goghovo reprodukcijo, jo doslikal in zanimivo naslovil. Alenka Regoršek se v Babilonskem stolpu preigrava s staro zgodbo na sodoben način, nalepi namreč logotipe iz propagandnega materiala in v drugi sliki skorajda grafično naslika model in občinstvo. Franci Jaušovec preseneti z ekspresivno narisanim ženskim aktom poustvarjenega Delacroixovega dela »Svoboda vodi ljudstvo«. To je nekaj misli o delih, ki so nastala. Prepustite se umetniškim užitkom.« Še pesem Dominiqua Reščiča »Igra plamen duše«:

Tam daleč pod nočno zarjo
kjer je breg enak nebu
se kličemo s skrivnostnih streh
šepetaje
izgovarjamo imena pobeglih ptic
hlastno vpijamo hlipajoči dež
ki je nekoč davno polzel
skozi razlite barve
in vsak dan znova doživljal
trepetavega metulja smrt

Dotikamo se pesmi viharnih violin
z ranjeno grenkobo v praznih prsih
skrivajoč ruševine zamujenih poti
prepolni meglenih odsevov slepih ogledal
s podobami muz naših iskanj

Ko pa ponudimo svoje sanje
usodni paleti časa
v večni tožbi za oceani valujočih trav
vrezujemo v voljno prst imena iz legend
zajamemo v oči vso strast luči
spoznamo da smo zmožni
hkrati ljubiti in sovražiti
zajokati
ob prosečem pogledu majhne deklice
z vijolico namesto srca

Sejalci smo med časi hladnih lun
in vrelih sonc srečnega življenja
v mogočni igri plamena duše