Občin največ 120. Kaj o ukinjanju menijo župani in županja občin UE Ljutomer?

O predlogu o zmanjšanju občin v Sloveniji, ki jih je trenutno 212, se je govorilo že v maju, ko je minister Gregor Virant napovedal, da se bodo v reformnih ukrepih lotili tudi lokalne samouprave oz. težave prevelike občinske razdrobljenosti.

Vlada je namreč že 24. maja sprejela načrt dejavnosti za pripravo strategije razvoja lokalne samouprave, kjer piše, da bodo posamezna ministrstva morala na svojem področju do septembra 2014 izdelati funkcionalno analizo izvajanja nalog občin. Iz vladnega načrta je razvidno, da bo nato Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo moralo izdelati osnutek strategije razvoja lokalne samouprave in ga januarja 2015 posredovati v javno razpravo. V Sloveniji je trenutno 212 občin, od katerih je le 11 mestnih, več kot 50 odstotkov občin pa ima manj kot 5.000 prebivalcev.

Danes je predsednik DL-ja Gregor Virant pojasnil, da je od predsednikov koalicijskih strank dobil podporo za projekt reorganizacije občin, ki naj bi jih bilo največ 120. Po pripravljenem Virantovem predlogu občine ne bi smele imeti manj kot 5.000 prebivalcev. Po tem predlogu bi bilo občin okoli 120 namesto današnjih 212. Zdaj bo Virant po soglasje odšel še v poslanske skupine in skušal podporo dobiti še med poslanci ter ob tem vnovič poudaril, da je projekt reorganizacije zelo koristen in nujen.

V občinskih združenjih predlogu o zmanjševanju občin niso naklonjeni. Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Ivan Žagar je že v juniju izpostavil, da je v vseh občinskih upravah zaposlenih od 4.000 do 5.000 ljudi in da ne verjame, da bi se njihovo število z združevanjem občin bistveno zmanjšalo, saj bodo morale biti naloge vseeno opravljene. Po njegovem mnenju bi več privarčevali, če bi naloge npr. upravnih enot ali centrov za socialno delo prenesli na občine ali na skupne občinske organe.

Tudi predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj je ob tem bil skeptičen in dejal, da sam ne pozna nobenega primera, ko bi kdo predlagal, da se njegova občina ukine, sprašuje pa se tudi, ali je kaj takšnega sploh izvedljivo brez spremembe ustave. Kot primer je navedel občino Ankaran, ki jo je ustanovilo ustavno sodišče, potem ko je bila takšna volja na tistem območju izražena na referendumu.

Strokovnjak za lokalno samoupravo Stane Vlaj je takrat za STA poudaril, da imamo občin preveč in da je ta zgodba prešla vse meje. Sam sicer zagovarja združevanje občin, a opozarja na ustavne omejitve. Podobnega mnenja je tudi pravni strokovnjak in predsednik Inštituta za javno upravo Rajko Pirnat, ki izpostavlja potrebo po spremembi sistema financiranja občin. Kot je pojasnil za STA, bi lahko sistem spremenili tako, da bi denimo spodbujal nastanek občin z od 5.000 do 8.000 prebivalci, a bi še vedno zagotavljal nek minimalni standard za vse občine.

Po Pirnatovih besedah je sistem financiranja občin v Sloveniji, ki spodbuja majhne občine, tudi posledica županskega lobija oz. relativno velikega vpliva, ki so ga v DZ imeli župani. Zato si težko predstavlja, da bi do spremembe zakonodaje prišlo tako hitro.

Združitev občin prav tako pomeni tudi ukinjanje občinskih središč, uprav občin, manj županov, ...

Kaj pa o združevanju občin menijo naši župani in županja?
Glede združevanja občin smo za komentar povprašali tudi župane in županjo občin Križevci, Veržeja, Razkrižja in Ljutomera. Vprašanje se je glasilo: "Se vam zdi smiselno, da bi se sedanje občine Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje združile nazaj v večjo občino ter kakšne so po vašem mnenju prednosti in slabosti manjših oz. večjih občin?" Vprašanje smo jim sicer zastavili že v juniju, ko se je v javnosti pričelo govoriti o zmanjševanju občin.

Župan občine Križevci pri Ljutomeru, mag. Branko Belec:
"Zadeve ni mogoče komentirati ker niso znana nobena pravila in načini združevanja. Dvomim, da je to tako enostavno izpeljati in govoriti v številkah. Za mene je to konec razvoja podeželja in centralistično usmerjena prihodnost.

Kar pa se tiče združevanja Ljutomera, Veržeja, Razkrižja in naše občine je moj komentar tak: če pride do združitve so lahko te vse občine edino pod občino Križevci!"

Župan občine Veržej, Slavko Petovar:
"Sedanja ureditev lokalne samouprave se s trenutnim številom občin površnemu opazovalcu mogoče res zdi velika, vendar pa vsi tisti, ki bolje spremljamo razvoj lokalnih skupnosti zadnjih dvajset let še kako dobro vemo, da je povečano število manjših občin predvsem prineslo izjemen razvoj teh okolij, ki z lahkoto odtehta dodatne stroške, ki so potrebni za njeno delovanje. Prednost malih oziroma manjših občin lahko strnem v tri glavne točke, in sicer: racionalno in odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi usmerjeno predvsem v razvoj, visoka povezanost in pozitivna identifikacija ljudi z lokalno skupnostjo in odsotnost politike in politikantstva pri delovanju občinskega sveta in vodenju občine. Kot slabost smo v preteklosti zaznali finančno omejenost pri zelo velikih projektih.

Reforma lokalne samouprave, kot se je loteva trenutna politika nima jasnega cilja, saj razen števila občin ni bil predstavljen še noben drugi zares pozitivni učinek. Če je edini cilj te reforme zgolj to, da bi imeli v Sloveniji 100 občin, potem je to zgolj reforma za všečnost volivcem in nabiranje političnih točk. Če pa je reforma racionalizacija delovanja pa je potrebno povedati, da že trenutna zakonodaja omogoča ustanovitev skupnih občinskih uprav in medobčinskih organov, ki lahko bistveno znižujejo stroške delovanja občin in tega smo se prleške občine že dosedaj posluževale.

Pri morebitem združevanju občin upravne enote Ljutomer pa menim, da bi o tem kdo in s kom si želi biti v občini morali odločati občani neposredno na referendumu. Glede na slabe izkušnje iz nekdanje skupne občine nisem ravno prepričan, da bi se okolja, ki so se izločila iz nekdanje skupne občine Ljutomer želela vanjo ponovno vrniti.

Osebno pa upam, da bodo skozi javno razpravo prevladali argumenti, ki podpirajo dosedanjo organiziranost lokalne samouprave."

Županja občine Ljutomer, mag. Olga Karba:
"Predlog združevanja občin odpira zanimiva vprašanja iz napačnih razlogov in z neposrečenimi ukrepi. Zato ga ne podpiram, saj gre za nedodelan in populističen predlog, ki ne vsebuje pozitivnih lastnosti in zgolj oddaljuje državo od ljudi.

Nujno pa bi bilo določene naloge povezati na ravni pokrajin oziroma regij, predvsem s področja skupnih projektov, prostorskega planiranja, komunalnih storitev, investicij in razvojnih strategij. Danes to poskušamo početi z zapletenimi povezovanji med občinami, saj večje projekte ne gre delati drugače. Vendar brez skupnih pristojnosti na ravni regije ne moremo biti tako učinkoviti, kot bi lahko bili.

Dejstvo je, da so veliki projekti, prostorsko planiranje, upravljanje komunalne in druge infrastrukture ter razvojne strategije le nekaj področij, ki postanejo najbolj učinkovita in smiselna šele takrat, ko se jih izvaja na ravni pokrajin. V resnici tovrstne zadeve po najboljših močeh na podoben način izvajamo tudi danes.

Po drugi strani pa je lokalna samouprava ena od ključnih stičnih točk ljudi z državo, kar ima številne pozitivne učinke. Predlog gospoda Viranta ne upošteva teh vidikov, niti se ne ukvarja z razlogi ali odgovornostjo za odločitev Državnega zbora, ki je potrdil 210 občin brez upoštevanja veljavne zakonodaje, ki je postavila povsem ustrezne pogoje za ustanovitev občine.

Predlog tudi ne upošteva, da se v tem trenutku 75 odstotkov investicij v Sloveniji izvaja preko občin, še manj pa sledi viziji avtorja, da je potrebno javno upravo približati ljudem.

Najbolj kritično pa je, da ni odgovora na vprašanje kaj se bo pridobilo z združevanjem, kaj je cilj, ki se ga poskuša doseči. Napovedani finančni prihranki v rangu nekaj 100 milijonov so bili kmalu omiljeni na največ 20 milijonov, brez, da se je pri tem upoštevala škoda, ki bi nedvomno nastala zaradi sprejetja tako nedodelanega predloga.

Zato se zdi, da gre za tipično politično-populistično pobudo, ki prinaša več vprašanj kot rešitev. Seveda brez, da bi zanjo kdorkoli odgovarjal."

Župan občine Razkrižje, Stanko Ivanušič, nam na vprašanje ni odgovoril.

Seznam občin, ki nimajo 5.000 prebivalcev:

1. Apače
2. Benedikt
3. Bistrica ob Sotli
4. Bloke
5. Borovnica
6. Bovec
7. Cankova
8. Cerkno
9. Cerkvenjak
10. Cirkulane
11. Črenšovci
12. Črna na Koroškem
13. Destrnik
14. Divača
15. Dobje
16. Dobrepolje
17. Dobrna
18. Dobrovnik
19. Dolenjske Toplice
20. Dornava
21. Gorišnica
22. Gorje
23. Gornji Grad
24. Gornji Petrovci
25. Grad
26. Hajdina
27. Hodoš
28. Horjul
29. Hrpelje Kozina
30. Jezersko
31. Juršinci
32. Kobarid
33. Kobilje
34. Komen
35. Komenda
36. Kostanjevica na Krki
37. Kostel
38. Kozje
39. Križevci
40. Kungota
41. Kuzma
42. Ljubno
43. Log - Dragomer
44. Loška dolina
45. Loški Potok
46. Lovrenc na Pohorju
47. Luče
48. Majšperk
49. Makole
50. Markovci
51. Mežica
52. Miren - Kostanjevica
53. Mirna
54. Mirna Peč
55. Mislinja
56. Mokronog - Trebelno
57. Moravče
58. Mozirje
59. Muta
60. Nazarje
61. Odranci
62. Oplotnica
63. Osilnica
64. Podčetrtek
65. Podlehnik
66. Podvelka
67. Poljčane
68. Prebold
69. Preddvor
70. Radeče
71. Razkrižje
72. Rečica ob Savinji
73. Renče - Vogrsko
74. Ribnica na Pohorju
75. Rogašovci
76. Rogatec
77. Selnica ob Dravi
78. Semič
79. Sodražica
80. Solčava
81. Središče ob Dravi
82. Starše
83. Straža
84. Sveta Ana
85. Sveta Trojica v Slovenskih Goricah
86. Sveti Andraž v Slovenskih Goricah
87. Sveti Jurij
88. Sveti Jurij v Slovenskih Goricah
89. Sveti Tomaž
90. Šalovci
91. Šentrupert
92. Škocjan
93. Šmarješke Toplice
94. Šmartno ob Paki
95. Štore
96. Tabor
97. Tišina
98. Trnovska vas
99. Trzin
100. Turnišče
101. Velika Polana
102. Velike Lašče
103. Veržej
104. Vitanje
105. Vodice
106. Vransko
107. Vuzenica
108. Zavrč
109. Žetale
110. Žiri
111. Žirovnica
112. Žužemberk
*Občina v nastajanju Ankaran