»Panonski človek skozi čas«

Kulturno društvo Križevci pri Ljutomeru in občina Križevci pri Ljutomeru sta v okviru letošnjega občinskega praznika občine Križevci pri Ljutomeru v sredo, 4. septembra, v dvorani Kulturnega doma v Križevcih pripravila zelo obiskan 14. Slavičev večer.

Večer je posvečen domačemu rojaku duhovniku, dekanu, pisatelju, prevajalcu in mislecu dr. Matiji Slaviču, ki je bil rojen leta 1877 v Bučečovcih, umrl pa leta 1958, pokopan pa je na križevskem pokopališču.

Za občino in župnijo Križevci je dr. Matija Slavič v svojem delovanju pustil poseben pečat, predvsem pa se je skupaj s številnimi duhovnik iz Prlekije in Prekmurja zavzemal, da bi se Prekmurje priključilo k matičnemu narodu Sloveniji, tesno je sodeloval z duhovnikom dr. Franom Kovačičem iz Veržeja. Dr. Matija Slavič se je namreč leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu, kjer je v znanstveni razpravi utemeljil zahtevo za priključitev Prekmurja k matični domovini, kar se je tudi 19. avgusta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih  uresničilo.

Sicer pa je dr. Matija Slavič študiral teologijo, bil je duhovnik in dekan, prevajalec in domoljub, politik in diplomat. Kot duhovnik je znal več jezikov in sicer govoril latinsko, grško, hebrejsko in francosko. Tako je Sveto pismo prevedel v hebrejščino. Sodeloval je pri izgradnji Univerze v Ljubljani, bil je njen rektor, sodeloval pa je tudi z arhitektom Jožetom Plečnikom. Pred leti so mu v središču Križevcev pri župnijski cerkvi postavili doprsni kip ter se mu tako domači Prleki, katere je imel neizmerno rad, oddolžili.

Sicer pa je bil gost 14. Slavičevega večera v Križevcih zgodovinar dr. Ivan Rihtarič iz Gornje Radgone, ki je zgodovinsko proučeval delo, vlogo in pomen dr. Matija Slaviča za Prlekijo in Prekmurje. Na tem večeru je tekla beseda z naslovom Panonski človek skozi čas tudi z vlogo dr. Matije Slaviča za Prleke. Prleški človek ni bil popotnik, bil je delaven človek, vezan na svojo zemljo, vinograde in vero. Njegove sanje po 94 letih so se uresničile, danes Prleki in Prekmurci živijo v slogi, razumevanju in v dobrem sodelovanju, pa čeprav jih loči reka Mura, ki je nekakšen mejnik med Prleki in Prekmurci.

Na tem večeru, ki je bil posvečen dr. Matiji Slaviču je bilo poudarjeno, da bi si ta veliki mož prleškega rodu, po tolikih letih zaslužil, da bi se po njem poimenoval kateri trg ali ulica v Murski Soboti. Na tem večeru je bil tudi domači umetnik Robert Jurak, kateri je skozi Slavičev večer izdelal kip dr. Matija Slaviča. Celoten večer so povezovali glasbeniki ob spremljavi violin, kitar cimbale in petja.