Vse poti vodijo v Ljutomer

Tako kot v dneh od četrtka do sobote vse poti vodijo v osrčje Prlekije, Ljutomer, kjer se spominjajo 140. obletnice prvega slovenskega tabora, bodo vse poti čez dober teden dni, prihodnjo soboto, vodile h Gradu na Goričkem. Tam bo letos že tretja državna proslava ob 89. obletnici združitve (17. avgusta 1919) prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Kdor ob levem in desnem bregu Mure da kaj nase, na nobenem od teh praznovanj ne bi smel manjkati, zlasti naj bi to veljalo za kandidate za poslance in poslanke, ki, verjamem, komaj čakajo na "štartni strel" za začetek predvolilne kampanje 22. avgusta.

Neuradno slišim, da se bodo menda v osrčju "dežele Božjega poljuba" - kakor imenuje Prlekijo njen rojak, vplivni slovenski katoliški teolog Ivan Janez Štuhec - nekateri alternativni mladeniči iz Ljutomera ob tej priložnosti spomnili še ene obletnice, 20. obletnice začetka "poskusa državnega udara", kakor je bilo zapisano v takratnem tedniku Teleks. Torej ne bo le sentimentov in nostalgij po izlivih domoljublja in rodoljublja, ki so 1868 preplavljali Sršenov oziroma Huberjev log, kjer se je s prvim taborom začelo gibanje za Zedinjeno Slovenijo, ampak bo morda tudi nekaj čustev in hrepenenj, ki so povezana z novejšim obdobjem in začetki strankarskega življenja tik pred slovensko osamosvojitvijo. Na primer z letom 1988, ko so "predrzni" prleški mladeniči Žajdela, Plohl, Šoster, Nemec, Caf in drugi napovedali provokacijo na osrednji taborski prireditvi in posledično bili deležni poostrenega nadzora varuhov javnega reda in miru. Vendar so s tem "izsilili" srečanje s takratnim predsednikom Predsedstva Socialistične republike Slovenije Janezom Stanovnikom, med ljudstvom znanim kot "oče naroda".

Je bilo morda v teh mladeničih v okviru občinske konference ZSMS, ki so 1986 med drugim javno nasprotovali Titovi štafeti, 1987 organizirali prvi javni predvolilni shod na glavnem trgu, 1988 pomagali stavkajočim delavcem v Tehnostroju, podprli kandidaturo Janeza Janše za predsednika slovenske ZSMS in organizirali brezplačne prevoze z avtobusi na protestne shode v podporo četverici Janša-Tasič-Borštner-Zavrl na Roški v Ljubljani, nekaj tistega poguma in bojevitosti kot pri legendarnih udeležencih tabora Kukovcu, Zarniku, Raiču, Prelogu, Vošnjaku in številnih drugih? Čeprav se je kasneje alternativni naboj "ljutomerske pomladi" kmalu izčrpal in so se njegovi protagonisti vsak po svoje "porazgubili", bi bilo prav, da spomin na zametke porajanja civilne družbe na prehodu v večstrankarski sistem v osrčju Prlekije ne bi zamrl.

P. S. Taborskemu slavju bo jutri sledil že četrti Grossmannov filmski festival, ki nosi ime po prvem prleškem filmarju, ljutomerskem odvetniku Karolu Grossmannu (1864, Drakovci - 1929, Ljuromer), trajal bo do 16. avgusta.