Rizling polka v Vinoteki Svetinjska klet
Zaplesale so besede iz romana Rizling polka, zaplesali pa so tudi laški in renski rizlingi v kozarcih obiskovalcev
Štefan Kardoš
Minuli petek je bilo v Vinoteki Svetinjska klet zelo zanimivo. Odvil se je večer, imenovan Rizling polka. Ob besedah rizling polka, kakor smo naslovili petkov večer, je marsikdo pomislil, da se bo igralo na instrumente, pelo in plesalo. Morebiti je bil celo kdo nehote zaveden. Zaplesale so le besede iz romana Rizling polka, zaplesali so tudi laški in renski rizlingi v kozarcih obiskovalcev.
Prav zato smo bili posebej veseli gosta, avtorja romana Rizling polka,
gospoda Štefana Kardoša. Z njim je klepetala mag. Tjaša Kos, prebral pa
je tudi nekaj odlomkov iz knjige. Seveda si plesa laških in renskih
rizlingov v tako izjemnem prostoru, kot je Vinoteka Svetinjska klet,
nismo mogli zamisliti brez prve kraljice Jeruzalemske vinsko turistične
ceste, gospodične Urške Lesjak, ki je zbrane tudi pozdravila. Navdušeni
nad prleškimi vini, so se literarno-vinskega večera udeležili tudi
gostje iz svetega Jeruzalema, ki so večer popestrili s petjem dveh
njihovih pesmi o Jeruzalemu.
Vino seveda ni rado samo. Vedno znova išče družbo. Največkrat je to izbrana kulinarika in - ali glasba. Redkeje vino povežemo z zapisano besedo. Pa čeprav ima naša himna celo obliko keliha! Rekov, pregovorov, modrih misli o vinu je nešteto. Veliko pesmi govori o vinu. Tudi v prozi zasledimo številne zapiske o vinu, pa s tem ne mislimo na strokovno literaturo o vinogradništvu in vinarstvu. V Svetem pismu je vino večkrat omenjeno. Posebno vlogo ima tudi v romanu Rizling polka, ki je bila rdeča nit petkovega druženja.
Zakaj Rizling polka, ali je res glavna oseba romana rizling, nam je pojasnil kar avtor romana, gospod Štefan Kardoš, Prekmurec iz Murske Sobote. Diplomiral je iz slovenščine in sociologije kulture na univerzi v Ljubljani, torej mu je slovenski jezik še posebej blizu. Uči v Lendavi na dvojezični gimnaziji.
Za roman Rizling polka lahko rečemo, da je Kardošev prvenec in da ni prvenec. Oboje. Bil je namreč soavtor romana Sekstant. Kot samostojno delo pa je rizling polka njegov prvenec. Zanimivo je, da je bil že Sekstant med nominiranci za najboljši roman leta 2003. Za Rizling polko, napisano leta 2007, je 23. junija 2008 prejel književno nagrado kresnik časopisnega podjetja Delo. Prav Rizling polka je bila izbrana za najboljši roman leta in sicer med 120 deli, ki so dospela na razpis.
Zgodba se vrti predvsem okrog dveh parov, štirih ljudi torej. Na eni strani sta vinogradnik Cveto Golja in njegova žena, nekdanja barska plesalka Liza. Cveto je vanjo neskončno zaljubljen in Liza po dolgem čakanju in obiskih pri zdravnikih vendarle zanosi. Na drugi strani pa sta David Švec in njegova žena Petra. David vsako leto zapade patološki paranoji, prepričan, da ga nadzorujejo neznanci, ki jih vidi le on, njegova žena pa se spopada z njegovo boleznijo in tudi skoki čez plot. Na koncu se usodi obeh moških prepleteta, ko vaški pijanček v Cvetu Golji prebudi dvom o očetovstvu ženinega otroka.
Avtor nekoliko preseneti z zaključkom. Gre za zelo kratkočasen, hitro berljiv roman, ki ga priporočamo vsem ljubiteljem proze in prleških goric!
Vino seveda ni rado samo. Vedno znova išče družbo. Največkrat je to izbrana kulinarika in - ali glasba. Redkeje vino povežemo z zapisano besedo. Pa čeprav ima naša himna celo obliko keliha! Rekov, pregovorov, modrih misli o vinu je nešteto. Veliko pesmi govori o vinu. Tudi v prozi zasledimo številne zapiske o vinu, pa s tem ne mislimo na strokovno literaturo o vinogradništvu in vinarstvu. V Svetem pismu je vino večkrat omenjeno. Posebno vlogo ima tudi v romanu Rizling polka, ki je bila rdeča nit petkovega druženja.
Zakaj Rizling polka, ali je res glavna oseba romana rizling, nam je pojasnil kar avtor romana, gospod Štefan Kardoš, Prekmurec iz Murske Sobote. Diplomiral je iz slovenščine in sociologije kulture na univerzi v Ljubljani, torej mu je slovenski jezik še posebej blizu. Uči v Lendavi na dvojezični gimnaziji.
Za roman Rizling polka lahko rečemo, da je Kardošev prvenec in da ni prvenec. Oboje. Bil je namreč soavtor romana Sekstant. Kot samostojno delo pa je rizling polka njegov prvenec. Zanimivo je, da je bil že Sekstant med nominiranci za najboljši roman leta 2003. Za Rizling polko, napisano leta 2007, je 23. junija 2008 prejel književno nagrado kresnik časopisnega podjetja Delo. Prav Rizling polka je bila izbrana za najboljši roman leta in sicer med 120 deli, ki so dospela na razpis.
Zgodba se vrti predvsem okrog dveh parov, štirih ljudi torej. Na eni strani sta vinogradnik Cveto Golja in njegova žena, nekdanja barska plesalka Liza. Cveto je vanjo neskončno zaljubljen in Liza po dolgem čakanju in obiskih pri zdravnikih vendarle zanosi. Na drugi strani pa sta David Švec in njegova žena Petra. David vsako leto zapade patološki paranoji, prepričan, da ga nadzorujejo neznanci, ki jih vidi le on, njegova žena pa se spopada z njegovo boleznijo in tudi skoki čez plot. Na koncu se usodi obeh moških prepleteta, ko vaški pijanček v Cvetu Golji prebudi dvom o očetovstvu ženinega otroka.
Avtor nekoliko preseneti z zaključkom. Gre za zelo kratkočasen, hitro berljiv roman, ki ga priporočamo vsem ljubiteljem proze in prleških goric!
